Lanska neurja, z veliko dežja, toče in vetra, so nagajala tudi živalim, predvsem štorkljam, katerim so uničila gnezda; Električarji in naravovarstveniki jim sedaj pomagajo z novimi podstavki za varno gnezdenje; Pomoč štorkljam na Goričkem je izjemno humani početje Izjemno zanimivo, predvsem humano, opravilo so lahko v minulih dneh spremljali mnogi Prekmurci, predvsem prebivalci Krajinskega parka Goričko. Kljub nič kaj prijaznem vremenu so namreč delavci Elektra Murska Sobota, v navzočnosti domačinov, ter predstavnikov Krajinskega parka Goričko, Zavoda Vista iz Murske Sobote, Zavoda RS za varstvo narave, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in drugih ljubiteljev živali, obnavljali štorkljina gnezda, ki so se predvsem na električnih drogovih, zaradi lanskega deževja in neurja, močno poškodovala. Zato so električarji večinoma odstranjevali uničene dele gnezd, postavili nova, večja kovinska ogrodja, na njih pa vrnili „zdrave“ ostanke starega gnezda. In prepričani so, da se bo veliko parov štorkelj, sedaj ponovno vrnil na svoj varen dom. Če pa bi močno poškodovana gnezda pustili v stanju kakršnem so bila, tam se štorklje gotovo več ne bi vrnile. Sedaj, ko se počasi že vračajo v pomursko ravnico, pa ji torej čaka novo varno domovanje.
V Krajinskem parku Goričko je sicer 17 gnezd bele štorklje, v lanskem letu je uspešno gnezdilo osem parov. Ti in ostali pari so že na poti iz svojih afriških prezimovališč. Vračajo se na gnezda, ki so zaradi starosti, neurij in moče začela vidno razpadati. V zadnjem času so naravovarstveniki in električarji „sanirali“ številna gnezda, ki so bila v slabem stanju. Tako je bilo v: Ropoči, pa v Domanjševcih, Motovilcih, Šalamencih in Kobilju. „Pri popisu štorkelj smo lani na Goričkem opazili, da je več njihovih gnezd zaradi deževja in neurij pa tudi starosti začelo razpadati, gnezda se nagibajo ali pa jim je začel odstopati obod, zato smo se v javnem zavodu Krajinski park Goričko (KPG) v sodelovanju z zasebnim zavodom Vista iz Murske Sobote in Zavodom RS za varstvo narave odločili izdelati in namestiti nove podstavke za poškodovana gnezda, pri čemer nam je na pomoč brezplačno priskočil Elektro Maribor, enota Murska Sobota, katerega delavci so podstavke nameščali. To je edini način, na katerega lahko neposredno pomagamo štorkljam“, je dejal Gregor Domanjko iz KPG, sicer koordinator projekta Krajina v harmoniji, ki dodaja: „S štorkljami si ne delimo samo neba! Pridite pogledat“.
Domanjko tudi dodaja, da na obstoj travnikov, ki so za štorklje pomembni zaradi možnosti prehranjevanja, namreč ne morejo neposredno vplivati. Tako so se odločili zagotoviti jim vsaj stabilna gnezda; lani se je namreč v Gorici zgodilo, da je v neurju gnezdo padlo, pri čemer so poginili trije mladiči. Žal to niso bili edini mrtvi mladiči v lanskem poletju, ko sta močen veter in neurje pustošila po Pomurju. „S postavljanjem novih podstavkov želimo štorkljam zagotoviti, da si bodo lahko še naprej pripravljale gnezdo in da bo to stabilno. Akcijo financira KPG skupaj z zavodom Vista, ki za obnovo štorkljinih gnezd namenja izkupiček od prodaje knjižice Pepi in njegovo gnezdo avtorice Aleksandre Pinterič“, dodaja Domanjko, ki je žalosten, da popis štorkelj, ki poteka redno že dobrih deset let, kaže, da njihova populacija v Prekmurju stagnira, nasploh, širše po Sloveniji in Evropi, pa se širi. „Očitno so razmere zanje še dovolj dobre, čeprav je travnikov vedno manj, kar je skrb vzbujajoče“, pojasnjuje Domanjko. V Sloveniji je sicer od 230 do 250 gnezdečih parov štorkelj. V primerjavi z drugimi državami je to zelo malo, dodaja Domanjko, kajti na Hrvaškem jih je na primer 1700, na Madžarskem 4000, največ jih ima Poljska, okrog 52.000. Najbolj so štorklje razširjene v vzhodni Evropi.
Čeprav spada bela štorklja (Ciconia ciconia) v Sloveniji med najbolj prepoznavne, priljubljene in raziskane ptičje vrste nasploh, njeno številčnost sistematično spremljajo komaj od leta 1999. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – BirdLife Slovenia tako ugotavljajo, da število gnezdečih parov belih štorkelj in izpeljanih mladičev na Goričkem stagnita ali celo upada, medtem ko drugod v Evropi število narašča. Morebiti bodo akcije na Goričkem stanje nekoliko spremenile na boljše!