Še posebej lanska pomlad in poletje, z nadpovprečno veliko dežja in številnimi neurji z močnim vetrom in točo, nista bila ugodna za številne vrste prostoživečih živali na skrajnjem severovzhodu države. To še posebej velja za takšne in drugačne ptice, ki se med pogostim močnim vetrom in podiranjem dreves nimajo kam niti skriti, tako da jih veje poškodujejo in tudi ubijejo. Žal pa vse to še močno vpliva tudi na razmnoževanje, saj posebej ptičja gnezda niso nikjer varna. Zlasti hudo je bilo za štorklje, kajti njihova velika gnezda niso varna ne na drevesih, ne na električnih ali drugih drogovih in ne na dimnikih. Zato niti ne preseneča, da je v minulih mesecih, še zlasti po nekaj najhujših neurjih, poginulo na desetine majhnih štorkelj in celo njihovih očetov in mamic. Zaradi prevelike teže z napito vodo, gnezda in z njimi štorkljice ali pa sami ptiči so padali praktično po celi pomurski regiji. Odgovorni iz ARSO (Agencija RS za okolje) se tukaj niso posebej izkazali, in če ne bi bilo nekaterih posameznikov ter gasilcev, in redkih veterinarjev, bi stanje bilo še hujše. Prav gasilci in električarji, ki imajo ustrezne lestve ali dvigala so postali nekakšni dežurni reševalci štorkelj oz. njihovih gnezd, a je žal to le začasna rešitev ker tudi slednji nimajo potrebne opreme za obnovo uničenih gnezdišč. K sreči pa si štorklje same naredijo nova gnezda ali obnovijo stara, le če imajo podlago na mestu, kjer je gnezdo že stalo....