Več nadzora nad strupenimi škropivi in škropljenjem kmetijskih kultur V soboto, 24. januarja, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona, katerega vodi predsednica Marija Korošec. Društvo, ki deluje na področju občin Gornja Radgona in Apače šteje 78 članov. Kakor že nekaj let, so zbor pripravili v prostorih Turistične kmetije Hari v Spodnji Ščavnici, kjer jih je s svojim obiskom počastil tudi domačin poslanec v Državnem zboru RS in župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, ki je zaradi številnih obveznosti udeležence pozdravil takoj po začetku zbora. Čebelarjem je čestital za opravljanje pomembne naloge, pri ohranjanju čebel, brez katerih ni pričakovati kmetijskih in sadjarskih pridelkov. Pohvalil je njihovo prisotnost na številnih prireditvah in sejmih v občini Gornja Radgona, kjer s svojim nastopom popestrijo turistično ponudbo. Že sedaj jih vabi, da se vključijo v turistično ponudbo na obnovljenem gradu v Negovi, kateri bi naj zaživel v tem letu. Dotaknil se je tudi gospodarske krize, ki pa , kot ugotavlja skupaj z direktorji firm, ni preveč prizadela radgonskih podjetjih. Čebelarjem pa je zaželel dobro medeno letino, zdravja čebelarjem in čebelam.
Zbor, ki ga je vodil Bruno Jančar, je nadaljeval delo s podajanjem poročil o delu društva. Kot prva je o delu društva in težavah v preteklem letu poročala predsednica društva Marija Korošec, ki je ob tem pozdravila goste zbora predstavnike sosednjih čebelarskih društev Negove, Radenec in Sv. Jurija ob Ščavnici, ter strokovnjakinjo za čebelarstvo mag. Lidijo Matavž. Kot je bilo razbrati iz njenega poročila, je bilo v lanskem letu za čebelarje težko. Najprej je čebelarje prizadela umrljivost čebel, oziroma celih panjev, za kar pa inšpekcijske službe niso našle vzroka. Čebelarji so pričakovali, da bo država čebelarjem pomagala pri odpravi škode, vendar iz tega ni bilo nič. Poročala je tudi, da so bile lani vremenske razmere za čebelarje zelo neugodne, saj mnogi čebelarji, razen cvetnega medu, tega niso točili. Medenje akacije in kostanja pa je preprečilo pogosto deževje. Mnogi čebelarji so morali, če so hoteli obdržati čebelje družine, čebele krmiti že poleti. Kot ugotavljajo je vredno pohvaliti delovanje čebelarskega krožka na osnovni šoli Gornja Radgona, katerega vodita mentorja Dragica Vereš in Jože Matavž dr. vet. med., in šteje 15 članov. Pohvaljeno je bilo tudi sodelovanje s čebelarji mag. Lidije Matavž dr. vet. med., ki s svojimi nasveti in dejanji pomaga čebelarjem pri zdravljenju čebel. Čebelarji, čeprav večinoma eni in isti, so se udeleževali strokovnih predavanj o čebelarstvu. Pridobili so tudi svoje prostore na Partizanski cesti 5 v Gornji Radgoni, kjer lahko delujejo in hranijo svoj arhiv 57 letnega delovanja društva. Društvo je lani s smrtjo izgubilo tri člane, letos 22. januarja pa so se poslovili od staroste radgonskih čebelarjev Antona Novaka. V svoje vrste pa so prejeli tri nove člane Draga Horvata, Martina Vučka in Ivana Vnuka.
O svojem delu je poročal tudi tajnik društva Danilo Bračko in blagajničarka. Kot so ugotavljali iz razprav po poročilih, je društvo dobro delovalo. Podobne naloge, kot so jih opravili v preteklem letu, so si zadali tudi v planu dela za to leto.
Prav je, da še kaj omenimo iz razprav. V teh so razpravljavci posvetili največ pozornosti, ogrožanju čebelarstva zaradi zastrupljanja narave, pa tako tudi čebel s kemičnimi pripravki za zatiranje škodljivcev v kmetijski proizvodnji. Kot ugotavljajo so inšpekcijske službe premalo aktivne, da bi odkrile povzročitelje pomorov čebel. Mnogi kmetovalci, sadjarji in vinogradniki se tudi ne držijo navodil, ki bi jih morali upoštevati pri zaščiti rastlin, da bi ne prišlo do pomora čebel. Menili so, da bi naj na prihodnje občne zbora povabili tudi inšpektorje, ki bi predstavili svoj pogled na težave glede pomora čebel.