Negovski lovci so »nabirali« hrano za zimsko prehranjevanje divjadi; Več lovcev pride zraven, ko gre za razne akcije, kot ko gredo loviti; Za »normalen« stalež srnjadi, poleg samih lovcev skrbijo predvsem vozniki motornih vozil, ki v Pomurju povprečno vsak dan povozijo nad pet živali… V teh sicer zimskih dneh in tednih, ko mrzlo zimsko vreme nikakor ne more „pregnati“ toplote in pritegniti sneg, in ko je lovska sezona na vrhuncu, se v naravnem okolju dogaja marsikaj zanimivega. In prav sedaj, ko se lomijo kopja okrog novega lovskega zakona, komu naj pripadejo lovišča, ali lovcem ali novim veleposestnikom, ter ko zaradi pogosto lahko slišimo, da so »lovci le pijanci, morilci živali in mrhovinarji«, se vedno pogosteje odvijajo stalne aktivnosti lovcev, ki potrjujejo, da temu še zdaleč ni tako. Res je sicer, da obstajajo izjemno redke izjeme, toda lovci takšne posameznike hitro izločijo iz svojih vrst, velika večina teh pa potrjuje, da so dejanski varuhi narave, ki jim ni vseeno kaj se dogaja v našem naravnem okolju. To pa se je potrdilo tudi pred dnevi, ko je na območju Negove potekala nadvse koristna in zanimiva akcija tamkajšnjih lovcev. In kot je povedal starešina Lovske družine Negova, Vlado Rojko, bi se lahko vsi takšni in drugačni »naravovarstveniki«, pri njihovi lovski koči ter po celem lovišču, lahko prepričali, kdo je dejanski varuh narave in divjadi. Dokler so tisti, ki lovce navadno uvrščajo med »klavce in mrhovinarje«, še spali ali pa samo dremali v topli postelji, so se skoraj vsi člani LD Negova ter nekaj njihovih družinskih članov, že zgodaj zjutraj zbrali pri svojem lovskem domu, in po okrepčilu začeli z dejansko koristno akcijo »zbiranja« hrane za zimsko prehranjevanje divjadi.
Lovska družina Negova, v kateri je včlanjenih skoraj 50 članic in članov, kar 60 let (ravno v letu 2006 so praznovali okrogel jubilej op.p.) gospodari z loviščem velikim 2.473 hektarjev, od česa je kar 2.200 hektarjev lovnih površin. Tam je okoli 40 odstotkov gozdov, ostalo pa so njive, travniki, vinogradi, sadovnjaki ipd. In nekaj izmed teh površin je tudi v lasti same družine, ki pa svoje zemljišče koristno izkoristi. Tako so pomladi na približno šestih hektarjih lastnih površin posadili koruzo, katero pridelujejo za zimsko prehranjevanje divjadi, saj izkušnje kažejo, da se divjad, zlasti v hudih zimah z visokim snegom, težko znajde in je veliko tudi pogine. »Lovci smo po lovskem zakonu dolžni skrbeti tudi za krmišča oz. sploh prehranjevanje divjadi in zato v svojih revirjih razpolagamo s površinami na katerih sejemo različne kulture, kot je koruza, lucerna in tudi nekatere žitarice, s tem pa našo populacijo divjadi prehranjujemo. Tako nekaj posevka oz. pridelka puščamo na njivi, nekaj pa skladiščimo pri naši lovski koči in potem v zimskem času razdeljujemo tam kjer je to potrebno za prehrano divjadi. Letos smo na osmih parcelah posadili koruzo ter nekaj pšenice, in smo sedaj pobrali okoli 60 odstotkov pridelka, in sicer okoli pet ton koruze. Razlika je ostala na njivah, kjer si divjad sama postreže, saj je navajena in je dobro, da je ta hrana . Nekaj natrgane koruze ostane na storžih, nekaj pa zluščimo in potem mešamo z žitaricami ter to delimo živalim«, nam je povedal starešina Rojko.
Tudi njega, enako kot njegove kolege po vsej državi motijo mnenja nekaterih posameznikov o lovcih, toda sam meni, da je boljše pošteno delati in molčati. »Kritizirajo nas le tisti, ki se malo manj spoznajo na naše dejanske naloge, ki jim imamo in jih redno in odgovorno tudi izpolnjujemo. Naša naloga je predvsem varovati divjad in ohranjati določeno populacijo divjadi, ki nam lahko izumre. Strinjam se sicer, da je na našem območju trenutno nekoliko več srnjadi in to mnoge bode v oči, toda mi z naprej predvidenimi načrti in programi skrbimo za normalen stalež. Tukaj nam žal v veliki meri pomagajo vozniki osebnih vozil, saj praktično ne mine, dan da pri nas ali v naši okolici ne povozijo kakšno žival«, pravi starosta negovskih lovcev in dolgoletni starešina ter predsednik LD Negova, Slavko Lončarič.
Sicer pa je na območju negovskega lovišča glavna divjad: srnjad, zajci, fazani, lisice, nekaj manj pa jerebice, jazbeci, dihurji, divji golobi, veverice..., pomembno mesto v delovanju LD Negova pa ima tudi lovni turizem. In če želijo, da bi jim prihajali turisti lovci tudi iz tujine, je potrebno poskrbeti za stalež divjadi. Temu pa gotovo prispeva tudi prehranjevanje v zimskem času, sploh pa, čeprav imajo nekateri ljudje o zeleni bratovščini različna mnenja, nedvomno je, da tudi negovski lovci največjo pozornost namenjajo in so namenjali skozi več kot pol stoletja svojega obstoja, ohranjanju divjadi in s tem tudi naravo.
K sreči pa ni samo negovska lovska družina tista, kjer skrbijo za prehranjevanje divjadi in sploh ravnovesje v okolju, temveč je podobo po praktično vseh pomurskih loviščih. In v to smo se prepričali tudi na območju LD Gornja Radgona, kjer za prehrano divjadi predvsem skrbita Janko Topolinjak in Janko Vrbnjak.