Potepajmo se skupaj/Radgončani v mestu cvetja in vina Mnogi ljubitelji potepanja iz Gornje Radgone in okolice so se že večkrat prepričali, da ni potrebno hoditi daleč od svojega doma, da bi uživali v prijetni družbi, lepem okolju, dobri hrani in sploh ponudbi. In medtem, ko so se v minulem obdobju že potepali po mnogih slovenskih območjih, so se sicer turobnih pozno jesenskih dnevih, odpravili na območje Slovenskih Konjic, kjer se v mestu in občini cvetja in vina, lahko marsikaj vidi in doživi. Turistično društvo Radgona je namreč, v sodelovanju s Avtobusnimi prevozi in Turistično agencijo Dvoršak iz Lomanoš, ter „Barom 3 dva“ iz Gornje Radgone, pripravilo nepozaben celodnevni izlet, ki bo veliki večini izmed 53 udeležencev dolgo ostal v lepem spominu.
Tokrat so predvsem Radgončani, zraven je bilo le še nekaj potepuhov iz Sodišincev, Radencev, Negove in Benedikta, šli po lepih slovenskih hribčkih in dolinah. S kakovostnim turističnim avtobusom, katerega je upravljal Feliks Dvoršak, so se udeleženci izleta iz Gornje Radgone odpeljali, do Maribora, Tepanja, Žič, Slovenskih Konjic, Zreč in nekoliko više proti Rogli, torej v Slovenske Konjice in okolico. Videli in spoznali so marsikatero znamenitost tega dela naše države, od Žičke kartuzije, kjer med drugim domuje njihova lekarna, zraven so stari rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije Otokarjeva šampanjska klet... Tam domuje tudi najstarejše gostišče na slovenskem Gastuž, kjer so jih razvajali. Nad Slovenskimi Konjicami, mestu cvetja in vina, katero so si podrobno ogledali, je veliko vinogradov in kleti. Med njimi tudi znamenita klet „Zlati grič“, ki jih je tudi gostila. Le nekaj kilometrov proti Rogli so Zreče z znanim klimatskim zdraviliščem in drugimi znamenitostmi, na hribčkih proti Rogli je veliko zanimivosti in udeleženci izleta so si še posebej ogledali dve. V bližini, v Škalcah, je tudi Vinotoč Cugmas, kjer vedo kaj pomeni lačen in žejen popotnik. Med povratkom proti Gornji Radgoni pa jih je pri Slovenski Bistrici gostil še znani gostinec, ki pa je mimogrede znan Radgončan... Celodnevno potepanje pa je tudi potrdilo, da so mnogi ponudniki turističnih in gostinskih storitev na konjiškem območju dojeli, kako se pravzaprav vse lahko dobro ponudi in proda, kar ponekod žal, še vedno ne vedo.
Vse skupaj se je sicer začelo nekaj dni pred samim izletom (nedelja, 21.11.), ko je padel dogovor kam bi se tokrat peljali. V kratkem času je avtobus bil poln, kar dobra desetnija zamudnikov pa je morala odpasti, ker avtobus sprejme le 53 potnikov. Večina izmed teh 53 srečnežev se je v nedeljo, 21.11., zgodaj zjutraj zbralo na radgonski avtobusni postaji, in kakšnih deset minut pozneje so na avtobusu bili tudi tisti sopotniki iz Benedikta. Rahel dež je napovedoval, da vreme ne bo preveč lepo, a to nikogar ni motilo. In že slabo uro pozneje je avtobus že zavil z avtoceste pri Slovenskih Konjicah, ter po krajši vožnji mimo Draže vasi in Žič, je bila prva postaja: Pletarstvo in žganjekuha Kalšek, kjer so domači pokazali kako se pletejo različne košare, kako se izdelujejo pleteni in drugi spominki, predvsem pa kako se kuhajo različna žganja in kako se pripravljajo desetine različnih likerjev. Vsem se je že prilegel kakšen kozarček žganja, likerjev ali celo domačega vina; mnogi so si kupili kakšno košaro, domačo salam, marmelado, vloženo ozimnico... Le nekaj ovinkov, mimo Špitaliča stran so se že kazala obzidja Žičke kartuzije, kjer so si ogledali marsikaj zanimivega iz daljne zgodovine (rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije in Otokarjeve šampanjske kleti, degustacija zeliščnih napitkov ali zeliščnih namazov, nakup slednjih ter drugih spominkov ipd.
A ker prazna vreče ne stoji je znani gostilničar s Konjiškega, Ino Marguč, ki med drugimi upravlja tudi z najstarejšo slovensko gostilno (Gastuž ob Žički kartiziji), je seveda sladila bogata in nepozabna malica – Srednjeveška mesno-zelenjavna enolončnica o kateri so izletniki govorili še nekaj dni po njenem zaužitju. Odlično jed na žlico in prijaznost osebja ni bilo možno hitro pozabiti, a že kmalu je čakala znamenita klet „Zlati grič“, v Slovenskih Konjicah, kjer sta vinski svetovalki oz. domačinki Katarina Satler in Silva Zadnik predstavili podjetje, od vinogradov, kleti, do vin, katerih kar nekaj so udeleženci izleta tudi, skupaj s sirom in kruhom, degustirali. Po krajšem panoramskem ogledu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, je avtobus že bil na poti proti Zrečam in potem še naprej, po stari cesti za Roglo, proti Skomarju, kjer nad Dravinjo stoji Ošlakova domačija – Muzej kovaštva. Gostitelj razkaže eno najstarejših kovačij v Sloveniji sploh, staro več kot 300 let, ki je tudi danes v pogonu, a le ne deluje, ker ni rentabilno. Zato vse skupaj samo razkazujejo gostom od blizu in daleč.
Le še nekaj kilometrov proti Rogli na 970 metrov nadmorske višine, v Skomarju stoji domačija oz. turistična kmetija Arbajter, kjer obdelujejo 86 hektarjev površin, redijo stotnijo jelenov in nekaj ovac, pridelujejo domače - divjačinske mesnine, ponudijo vino, borovničevec, sobe za prenočevanje ipd. Pohorska gostoljubnost in prijaznost se čuti na vsakem koraku, potem pa nazaj proti dolini. In čeprav so povsod malo grickali in pili, je na vinotoču Cugmas, na hribčku levo, malo pred Konjicami iz smeri Zreč, čakalo obilno kosilo ter veliko enkratnih domačih, belih in rdečih vin. Gospodinja Sonja je poskrbela, da so se vsi močno najedli, veliko hrane pa je tudi ostalo, gospodar Marjan pa je skrbel, da nihče ne bi odšel žejen. Kljub odličnem vzdušju pa se je že močno stemnilo in je bilo treba štartati proti domu, pravzaprav ne čisto proti Gornji Radgoni. Po stari cesti, od Slovenskih Konjic, pred vhodom v Slovensko Bistrico, stoji enkraten gostinski lokal „L«armonia“, kjer je upravljalec, Radgončan Nešo Vukotič poskrbel za vnovično razvajanje. Škoda je edino, da so vsi potniki že bilo „polni“ in marsikdo ni mogel niti poskusiti dobrot, ki jih je samo za svoje rojake priskrbel Nešo, a kljub temu so mu vsi bili hvaležni, ter so obljubili, da bodo ob naslednjem potovanju proti Ljubljani, zlasti ko bodo bolj lačni in žejni, malo zavili z avtoceste, do gostišča s prenočišči „L«harmina“.
Seveda, ob koncu ne gre prezreti niti humorista Evgena Podlseka in njegovega pomočnika Marjana Žerdina, zaradi katerih so se izletniki, predvsem na avtobusu zvijali od smeha. In čisto na koncu; Po tem prijetnem celodnevnem potepanju so se praktično vsi udeleženci izleta znova prepričali, da se lahko uživa tudi v bližnjem okolju, in da ni potrebno leteti v druge, bližnje ali daljne države. Zato ne preseneča, da so praktično soglasno odločili, da je naslednja destinacija radgonski popotnikov kočevsko območje, nato pa Notranjska ipd.