Iz dela Zveze lovskih družin Prlekije Potem ko so se že pred dobrimi dvajsetimi (1987) leti združili v svojo Zvezo lovskih družin (ZLD) Prlekije je ta v minulih letih opravila mnoga pomembna poslanstva, v interesu vseh članov. Danes omenjeno zvezo tvori osem lovskih družin (iz osmih občin: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej) s skupno okrog 600 članov (od skupno skoraj 23 tisoč, koliko jih je v celi državi). Osnovna dejavnost prleške zveze oz. tam včlanjenih društev, tako kot po vseh lovskih organizacijah, je predvsem gojitev divjadi in skrb za v naravi živeče živali, kjer so, po besedah predsednik zveze Antona Holca, kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim težavam, bolj uspešni kot ne. »Vsekakor vlagamo veliko truda v svojem delu in uspeh ne izostaja, čeprav obstajajo tudi nekatere ovire. Preveč je namreč poseganja v naravo, spreminjanja naravnega okolja in to vsekakor vpliva tudi na stalež divjadi. V našem okolju je glavna divjad srnjad, pred leti pa so to bili zajec, fazan, jerebica…, katerih je sedaj veliko manj. Nihče ni pripravil prave strokovne raziskave zakaj določene vrste divjadi bolj kot ne izumirajo, oz. se bistveno znižuje njihovo število. Sicer pa imamo na območju Prlekije imamo tudi nekaj prehodne divjadi, kot je divji prašič…«, pravi Holc.
Po njegovem so lovci v zadnjem času nekako v milosti in nemilosti mnogih, tako da bo na tem področju potrebno kar nekaj postoriti. Na skupščini ZLD Prlekije, ki je potekala v lovskem domu Ljutomer, si si člani prleške lovske bratovščine bili enotni, da so v minulem času naredili ogromno, toda bilo je slišati tudi nekaj kritik in samokritik. Predvsem so zadovoljni z gospodarjenjem z veliko in malo divjadjo, s finančnim gospodarjenjem ter tudi z delovanje različnih komisij, ki delujejo znotraj UO ZLD Prlekija. „Z zadovoljstvom lahko povem, da smo vse cilje zapisane v programu dela tudi realizirali. Gospodarjenje z veliko in malo divjadjo je bilo po lovskih družinah dobro, sicer po posameznih lovskih družinah različno kakor je tudi pristop do izvrševanja realizacije plana različen. Realizacija načrta odstrela v preteklem letu 2007 je bila 98,70%. Odstrel srnjadi je bil izvršen dobro po spolu in tudi po starostni strukturi. Pri pregledu odstrela in kategorizaciji, je komisija ugotovila, da se kvaliteta dokumentacije in dokaznega gradiva izboljšuje. Vse lovske družine katere so imele določene pomanjkljivosti so bile na njih opozorjene s strani komisije in tudi lovskega inšpektorja“, je med drugim dejal predsednik Holc, ki se je posebej dotaknil številnih strokovnih predavanj ter drugih virov izobraževanja.
Posebej je Holc pohvalil LD Ljutomer, ki je na revitalizaciji male divjadi in izboljšanja naravnega okolja za poljskega zajca vodilna v ZLD Prlekija in tudi širše. „Z znanjem, ki ga je pridobila od zunaj in nenazadnje tudi s svojim znanjem in izkušnjami prišla do lepih rezultatov pri povečanju naravnega staleža male divjadi- fazan in poljski zajec. LD Ljutomer je uvedla nov način krmljenja. Klasični način krmljenja z koruznimi storži je povsem opustila in prešla na pravilen in ekonomičen način krmljenja z raznimi mešanicami žitaric. Krmljenje fazana iz krmilnikov in z žitaricami so prevzele tudi druge lovske družine ZLD Prlekija. Ne glede kako izgleda krmilnik važno je, da je založen od začetka septembra do konca maja naslednjega leta. Res je, da smo pred leti podpisali pismo o nameri o revitalizaciji poljskih kur in izboljšanju okolja za poljskega zajca do pravega odziva ni prišlo. Le tu in tam se je počasi premikalo na bolje. Nismo bili dovolj osveščeni in nismo verjeli v vse te številke in rezultate, ki so danes na dlani. Po mojem prepričanju smo zdaj tako daleč z znanjem in hotenji, da lahko pričnemo uresničevati pismo o nameri, žal nekoliko pozno, vendar bolje kot nikoli“, je dejal Holc.
Na zboru so ugotovili, da kinologija v ZLD Prlekija deluje zelo dobro, tako pri šolanju kot pri tekmovanju. Enako so uspešni na tekmovanjih v lovskem strelstvu, kjer pa se pojavljajo finančne težave, saj gre za drag šport. Vsekakor je veliko naredila tudi komisija za pravno-statutarna vprašanja, ki je v preteklem obdobju morala pripraviti številne predloge pravil in drugih aktov. V ZLD Prlekije se tudi zavedajo, da brez izobraževanja ni primernega znanja, in zato so organizirali teoretični del lovskega izpita, katerega je opravilo 10 kandidatov. Prav tako je bil organiziran tečaj pripravnikov iz prve pomoči in urjenja z orožjem. Organizirano je bilo predavanje za mentorje, katerega se je udeležilo tudi 42 novih mentorjev, kateri so morali delati izpit iz mentorstva in ga tudi uspešno opravili. Zanimivo je, da Lovske družine niso v preteklem obdobju na komisijo za priznanja naslovile niti enega predloga za odlikovanje pri LZS, čeprav si to mnogi zaslužijo....
„Od sprejetja zakona o divjadi in lovstvu leta 2004 in dopolnitve in uskladitve z stališči ustavnega sodišča je državni zbor sprejel 6. februarja letošnjega leta novelo zakona o divjadi in lovstvu. Ob sprejetju novele zakona smo lovci dosegli zaželeno prvo podelitev koncesije za obdobje 20 let. Težko pričakovana uredba o podelitvi koncesij je pred vrati. Glede na višine koncesije dajatve je obveljalo stališče, da naj bi ta bila 15% od prihodka od prodane divjačine in lovnega turizma. S tem stališčem se sicer LZS ni strinjala, prav tako lahko LD po dodelitvi koncesije argumentirano zaprosi za znižanje višine koncesijske dajatve. Spoštovani starešine lovskih družin na vas je odgovornost, da boste svoje lovske družine katere vodite in odgovarjate za pravilen pristop do uresničevanja zahtev koncedenta, to je Republika Slovenija. Uredba o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v sedmem členu navaja pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar. V osmem členu je naveden prednostni vrstni red pri dodelitvi koncesij. Prednostni vrstni red lahko uveljavlja lovska organizacija pod pogoji, ki so določeni v drugem in tretjem odstavku 26. člena zakona. Ena od zahtev kocedenta je da upravljalec lovišča, to je lovska družina, zagotavlja računalniško opremo in organiziranost, ki omogoča dostop do baze lovskih podatkov. Brez elektronskega načina si poslovanja in urejanja praktično več ne moramo zamišljati. Ob pregledu informacijskega sistema Lisjak je razvidno, da nekatere družine te zveze imajo to vzorno urejeno, druge pa na tem področju delujejo slabo. Brez urejenosti podatkov v informacijskem sistemu Lisjak ni moč pridobitve koncesije“, je še opozoril predsednik ZLD Prlekija, Anton Holc.