Z LOVOM, ČEBELARJENJEM IN GASILSTVOM SU KRAJŠA ČAS!

Lovski tovariši so ob življenjskem jubileju obiskali Jožefa Brumna.
Podobno kot že nekaj zadnjih let, v Lovski družini Radenci, še vedno ob visokem življenjskem jubileju obiskujejo svoje tovariše – jubilante. In tako je bilo tudi tokrat, ko je v gostilni Maja v Jamni, 70. rojstni dan obeležil dolgoletni član LD Radenci, Jožef Brumen. Zraven so bili tudi starešinka radenske zelene bratovščine Tadeja Štuhec, član upravnega odbora Franc Štuhec ter nepogrešljivi dolgoletni lovski tovariš Franc Smolko, ki je sicer tudi pobudnik akcije, da se obiskujejo jubilanti iz LD Radenci, ob tem Smolko tudi izdeluje in pripravlja darila oz. spominke za obdarovanje. Omenjena trojka je čestitala tudi Brumnu na lepem jubileju, mu zaželeli še veliko zdravih let v naravnem okolju, in ga obdarili.

Tokratni slavljenec Brumen je pripravnik v LD Radenci postal v začetku leta 1983, polnopravni član družine pa dobro leto pozneje, aprila 1984. Vseskozi je aktiven med zeleno bratovščino in je v LD Radenci večkrat bil član upravnega odbora ter predsednik in član različnih komisij, je tudi aktiven mentor mladih, bodočih lovskih tovarišev, vmes je več let bil tudi rogist – član Zbora lovskih rogistov ZLD Prekmurja. Trenutno je praporščak družine, za vse svoje aktivnosti pa je prejel številna priznanja in odlikovanja, tako društvena kot LZS. „Motijo se tisti, ki mislijo, da smo lovci nekakšni ubijalci, saj to nikakor ne drži. Tudi mi smo ljubitelji živali, narave in okolja, ter se tako tudi obnašamo, saj skrbimo za naravno ravnovesje in stalež divjadi“, nam pove slavljenec Jožef, ki dodaja. „Že kot otrok sem odraščal praktično v gozdu, kjer sem vzljubil divjad. In to mi je ostalo v krvi ter me bo spremljalo do smrti“.

Jožef Brumen se je rodil ob izteku leta 1944, ko se je zaključevala tudi 2. svetovna vojna, torej v nič kaj prijetnem in prijaznem času, v vasici Dragotinci v današnji občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Ob tem sta z dobri dve leti starejšim bratom Rudolfom ostala tudi brez očeta, a sta s pomočjo mame, le uspela v življenju in sta skozi življenje in tudi danes cenjena in spoštovana, družinska možakarja. Po odsluženi JLA se je Jožef preselil v Šratovce, ob glavni cesti med Radenci in Gornjo Radgono, Takrat je kot bademajster šel tudi trebuhom za kruhom v Nemčijo, kjer je ostal devet let in si zaslužil za ureditev lastnega doma. Ko se je vrnil v domovino se je zaposlil v Zdravilišču Radenci, kjer je bil priljubljen maser, in se je iz Radencev tudi upokojil. Kljub temu mu niti sedaj ni dolgočasno, saj je še vedno zdrav in mladosten, bi lahko rekli abrahamovec, ki je aktiven na mnogih področjih. Poleg, da je dobrih 30 let lovec, je namreč Jožef, več kot tri desetletja, tudi čebelar, saj vseskozi razpolaga s 30 do 40 čebeljimi družinami, zato ga pogosto srečamo, da ponuja svoj med in druge čebelje izdelke. Kot dolgoletni gasilec je 13 let bil tudi predsednik PGD Šratovci.

Jesen življenja preživlja s svojo življenjsko sopotnico, soprogo Ano, sin Sandi in hčerka Lea, ki sta si ustvarila lastni družini, pa sta jima povila štiri vnuke, imata pa že tudi eno pravnukinjo, ki je Jožefu in Ani v še posebno veselje.