Tudi v Gornji Radgoni se nadaljuje šola hujšanja Povprečno se v štirih mesecih lahko shujša tudi do 10 kg; Najmanj šestina prebivalstva je pretežka Tako kot po številnih večjih slovenskih mestih, zlasti v Ljubljani, se bo sedaj tudi v Gornji Radgoni nadaljevala šola hujšanja. Gre za izjemno koristno zadevo, ki je bila dobro sprejeta tudi pred leti, ko se je začela. Žal pa je problematika prehranjenosti na območju Gornje Radgone, ki zajema občine: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, še vedno izjemno velika, in to žal velja tudi za smrtnost povezano z boleznimi, ki jih povzroča nepravilno prehranjevanje in prehranjenost. Radgonsko šolo hujšanja, ki se bo začela jeseni (septembra ali oktobra) bo po novem, ob pomoči fizioterapevtke Verice Jančar, ki je opravila tudi izobraževanje po »Cindi« programu, vodila medicinska sestra Slavica Mencingar, vse skupaj pa bo spremljal organizacijski vodja – zdravnik Branko Avsec, dr. med. Na radgonskem območju sicer, enako kot sploh v Pomurju in v razvitem svetu najmanj šestina prebivalstva ima prekomerno telesno težo, kar je vzrok za številne bolezni, za katerimi vsako leto, po podatkih Svetovnega združenja za bolezni srca in ožilja, ki združuje okoli 170 kardioloških ustanov iz skoraj stotih držav, umre vsak tretji človek na svetu. Bolezni, ki so največkrat povezane s prekomerno telesno težo, pa so srčne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvni pritisk in holesterol. Precejšnja prekomerna telesna teža kar dvanajstkrat povečuje smrtnost med ljudmi, starimi od 25 do 35 let, povišuje pa tudi tveganje obolenja za diabetesom.
Zato v sklopu slovenskega preventivnega programa, ki ga podpirajo zdravstvene zavarovalnice, tudi na radgonskem območju prihaja do nadaljevanja »šole hujšanja«, vse skupaj pa bo potekalo v Zdravstvenem domu Gornja Radgona in v telovadnici radgonske OŠ. »Na preventivne preglede smo najprej klicali vse ljudi (moške med 35 in 65, ter ženske med 45 in 70 letom starosti), ki so ogroženi zaradi svojih različnih dejavnikov tveganja in na podlagi ugotovitev smo jih razdelili v določene skupine, katere bomo skušali poučiti pravilnega prehranjevanja. V prvo skupino smo dali ravno najbolj rizične osebe s prekomerno telesno težo in zvišanim krvnim tlakom. Sam program hujšanja bo trajal štiri mesece, srečevali pa se bomo enkrat tedensko v popoldanskem času, tri do štiri ure. Vsak teden bodo opravljene tudi vse meritve in tehtanja, ki so določene pri takšnih osebah. V šoli se bo predvsem govorilo o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, kajti tukaj ni v ospredju, da bi se samo shujšalo, temveč je potrebno spremeniti tudi življenjski slog, kajti ravno ta jih je pripeljal do stanja v kakršnem so trenutno«, pravi Slavica Mencingar, ki dodaja, da je delo v skupinah najbolj ustrezno, saj se navadno pogovarjajo o enakih ali vsaj podobnih težavah. S tem pa si tudi udeleženci lahko sami pomagajo, delo v skupinah z okoli 20 ljudi pa je sploh lažje. Enako kot pomladi, ko je štirimesečno šolanje opravilo 17 občanov, predvsem žensk, bo tudi jeseni v šoli, poleg predavanj in telovadbe, tudi svetovanje o načinu prehranjevanja, pogovor o ustreznih dietah ipd.
Ravno Mencigarjeva bo tudi največ delala z udeleženci šole hujšanja, ob tem pa fizioterapevtka, ki bo vodila telesno vzgojo. Ta bo predvsem skrbela, da bo tem ljudem prilagodila telesne vaje, kajti predebeli ljudje navadno imajo še kakšno hibo in ne morejo izvajati vseh telesnih aktivnosti. Namen šole hujšanja pa je predvsem v tem, da bi pri teh ljudeh bolezen potisnili vsaj pet – deset let nazaj, saj se s tem že bistveno izboljša kvaliteta življenja. Slavica Mencingar dodatno poudarja, da po izkušnjah iz drugih mest pride do manjšega osipa, večina udeležencev pa vztraja do konca šolanja in je tukaj uspeh zagotovljen. Sploh pa šola ni nekakšno stradanje temveč poskus pravilnega hujšanja, saj se ocenjuje, da bi vsakdo, ki konča šolo, shujšal do 10 odstotkov lastne telesne teže. In to je z nekoga z več kot 100 kg zelo veliki uspeh. Pa tudi sploh prevladuje mnenje, da tisti ki se šole udeležijo in se držijo navodil, v štirih mesecih shujšajo povprečno 10 kilogramov. Pozitivno pa je, če shujšamo vsaj kakšen kilogram, kot je v pomladni šoli v Gornji Radgoni 17 oseb shujšalo skupaj kar 112 kilogramov.
Slavica Mencigar predvsem poudarja, da je država ponudila priložnost vsem državljanom, predvsem tistim, ki so rizični, stvar vsakega posameznika pa je, ali se bo poskusil naučiti pravilnega načina prehranjevanja, s samim hujšanjem pa si sami znižati tveganje za huda obolenja in tudi prehitro smrt. Sicer pa nikakor ne smemo pozabiti, da leži vzrok za tako obsežno razširitev debelosti v veliki meri v okolju, ki ne spodbuja dovolj fizične dejavnosti, temveč podpira nepravilno prehrano. Zato v šolah hujšanja svetujejo uživanje večjih količin zelenjave, različnih vrst žitaric, živil z manjšo vsebnostjo maščob, nadomeščanje masla z namazi, ki vsebujejo manj maščob, olivno, sončnično in koruzno olje namesto tropskih olj, kot so cenejša olja raznih palm, in živalskih maščob ter ribe in suho zelenjavo. Prekomerna telesna teža poleg bolezni povzroča tudi vedno večje stroške za zdravstvene službe. In po nekaterih podatkih se porabi skoraj desetina državnega zdravstvenega proračuna za bolezni povezane z debelostjo. Mimogrede v zahodnih državah, kot kaže raziskava Svetovnega združenja za bolezni srca in ožilja, ta delež predstavlja od 2 do 8 odstotkov zdravstvenega proračuna. In tudi to potrjuje, da so vse preventivne aktivnosti, med katere sodi tudi šola hujšanja, za državo še kako poceni… Sicer pa, poleg omenjene šole hujšanja na radgonskem območju, za prebivalce vseh štirih občin pripravljajo jeseni tudi test hoje za vso populacijo.
Šestina svetovnega prebivalstva pretežka
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovnega združenja za bolezni srca in ožilja s sedežem v Ženevi, ki združuje 170 kardioloških ustanov iz skoraj 100 držav, je kar šestina svetovnega prebivalstva obremenjena s prekomerno telesno težo, kar je vzrok za številne bolezni, za katerimi vsako leto umre vsak tretji človek na svetu. Bolezni, ki so največkrat povezane s prekomerno telesno težo, so srčne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvni pritisk in holesterol. Precejšnja prekomerna telesna teža kar dvanajstkrat povečuje smrtnost med ljudmi, starimi od 25 do 35 let, povišuje pa tudi tveganje obolenja za diabetesom, ugotavlja isto združenje in še navaja, da je kar 25 milijonov otrok mlajših od petih let pretežkih. S takšnimi težavami pa se sooča vedno več držav z vseh celin, zlasti iz razvitega sveta.
Predsednik Svetovnega združenja za bolezni srca in ožilja Mario Maranhao ugotavlja, da leži vzrok za tako obsežno razširitev debelosti v veliki meri v okolju, ki ne spodbuja dovolj fizične dejavnosti, temveč podpira nepravilno prehrano. Organizacija zato svetuje uživanje večjih količin zelenjave, različnih vrst žitaric, živil z manjšo vsebnostjo maščob, nadomeščanje masla z namazi, ki vsebujejo manj maščob, olivno, sončnično in koruzno olje namesto tropskih olj, kot so cenejša olja raznih palm, in živalskih maščob ter ribe in suho zelenjavo. Prekomerna telesna teža poleg bolezni povzroča tudi vedno večje stroške za zdravstvene službe. V ZDA na primer porabijo kar 9,4 odstotka državnega zdravstvenega proračuna za bolezni povezane z debelostjo. V zahodnih državah ta delež predstavlja od 2 do 8 odstotkov zdravstvenega proračuna, je pokazala nedavna raziskava Svetovnega združenja za bolezni srca in ožilja.