V še ne tako davni preteklosti, ko še na podeželju ni bilo kurilnih naprav kjer bi kurili s fosilnimi gorivi: plinom, premogom in kurilnim oljem, je bila cenjena lesna kurjava. Tedaj so vsako vejo porabili za kurjavo.V Zgornji Ščavnici smo pri sekanju veja, tu rečejo hoste, zalotili 82 letno gospodinjo Marijo in 84. letnega gospodarja Franca Lorenčič. O svojem, za današnje čase nenavadnem opravilu, sta nam povedala. »Kmetujemo na 12 ha veliki kmetiji, h kateri sodi tudi gozd. Odkar pomnimo se je pri naši hiši kurilo z drvmi.Tako počnemo tudi sedaj. Drva za naslednjo zimo smo vedno pripravljali spomladi. Do nedavnega smo drevesa ob podiranju odkopavali, da smo lahko »ritko«, to je tisti del drevesa, ki raste v zemlji, porabili za kurjavo. Danes tega ne počnemo več. Pač pa še vedno pospravimo vso vejevje. Včasih smo veje sekali v gozdu, sedaj nama ga pripeljejo na dvorišče, kjer ga sekava, ko imava čas in voljo. Kot vidite, ga je kar precej. Z njim pečemo v krušni peči kruh, imamo pa ga tudi za podkurit v štedilniku. Čeprav sekamo vso vejevje, je za peko kruha, še vedno ga pečemo doma, najboljše bukovo in gabrovo.«
Marija nam je povedala, da še vedno peče kruh doma. Sedaj, ko ji pojenjajo moči, ga ne mesi več sama, pač pa ji ga sedaj zamesi hčerka Marica. Njeno opravilo pa je pripraviti peč za peko, ter polaganje kruha v peč. Za eno peko kruha, speče ga po pet kolačev, porabi 5 »pušlov«, snopov, veja, za gibanice pa štiri.