Inženir gozdarstva Stanko Rojko izvedel še eno izobraževanje varnega dela z motorno žago Zaradi pogostih nezgod pri delu v gozdovih, Soboška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije v zimskem času organizira več tečajev varnega dela z motorno žago in tečaj varnega dela s traktorjem in gozdarsko vitlo. Tečaji so običajno eno in dvodnevni, namenjeni pa so tako začetnikom, kot tudi tistim, ki so jim dela v gozdovih že poznana. V slovenskih zasebnih gozdovih se namreč pri gozdnih opravilih vsako leto smrtno ponesreči povprečno med 8 in 12 ljudi, težjih poškodb pa je med 30 in 50, lažjih pa več sto. Tudi v Pomurju razmere ne odstopajo od slovenskega povprečja, ampak so kvečjemu, zaradi zelo razdrobljene gozdne posesti (približno 46 tisoč posestnikov oziroma 24 tisoč gospodinjstev gospodari skupno z 40.000 hektarji gozdov) in s tem posledično manj pogostega dela v gozdu in manj izkušenj, še slabše. V pokrajini ob Muri se je v lanskem letu zgodilo kar nekaj hudih nesreč z najhujšimi posledicami.
Da bi bilo med lastniki gozdov ali tudi tistimi posamezniki, ki si pripravljajo les za kurjavo sami, čim manj nezgod, gozdarji priporočajo seznanitev s tehnikami dela ali obnovitev znanj o varnem delu, o pravilni pripravi strojev in orodij in o potrebni zaščitni opremi. Prav o tem, predvsem o varnem dela z motorno žago največ govorijo na teoretičnih in praktičnih tečajih, ki se vseskozi vrstijo po pomurski regiji. In enega tovrstnih izobraževanj lastnikov gozdov, ki jih na območju severovzhodne Slovenije nikoli ne zmanjka, smo se udeležili tudi sami. Celodnevno izobraževanje iz varnega dela v gozdu, s poudarkom na varnem delu z motorno žago, je potekalo na Turistični kmetiji Alenka v Gornjih Ivanjcih ter v bližnjih negovskih gozdovih, vodil pa ga je Stanko Rojko, vodja krajevne enote Radenci, Zavoda za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota. Samo v omenjeni enoti, ki se razprostira na desnem bregu reke Mure, od Vratjega Vrha do Razkrižja, in pokriva območje osmih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej), so v minulih tednih izvedli najmanj deset tovrstnih izobraževanj in usposabljanj, katerega se je udeležilo skupno nad 250 gozdarjev in lastnikov gozdov.
„Vsebina izobraževanja je podana v osmih urah in obsega teoretične prikaze (računalniške, filmi...) razvoja in delovanja motorne žage, predavanje o nevarnostih pri delu v gozdu, test iz varstva pri delu, teoretičen in praktičen prikaz vzdrževanja motorne žage, teoretičen in praktičen prikaz vzdrževanja motorne žage, teoretičen in praktičen prikaz varnih delovnih tehnik podiranja, prežagovanja in kleščenja. Zadnji del izobraževanja se torej izvaja na prostem kjer se prikaže priprava žage za delo in praktično pri podiranju. Prikaže se pravilne in varne postopke pri sečnji dreves. Poleg tega se prikaže tudi uporaba zaščitnih sredstev, kamor sodijo: gozdarska čelada z glušnikom in mrežico, rokavice, barvna zaščitna jakna, hlače, ki varujejo pred vrezninami, gozdarski čevlji z ojačano konico na prstih in osebni komplet prve pomoči“, nam je povedal Rojko, ki je na „negovskem tečaju“ poučeval nad 30 lastnikov gozdov, med katerimi je bila tudi ena ženska.
Dodal je tudi, da so omenjena izobraževanja in usposabljanja vsekakor, poleg lastnikom gozdov, namenjeni tudi drugim ciljnim skupinam. Tako so med drugim, pred časom v Radencih, na pobudo Lovske družine Radenci, pripravili in izvedli tečaj tudi za tamkajšnje lovce, katerega se je udeležilo kar 22 slušateljev – lovcev. „Tudi lovci po večini uporabljajo nevarno orodje – motorno žago, saj med drugim izvajajo biotehnična dela v loviščih, kot so npr. vzdrževanja grmišč, pa tudi pri izdelavi prež, krmišči in solnic, je motorna žaga nepogrešljiva. Sicer pa, lovci so po večini tudi lastniki večjega ali manjšega kosa gozda, torej so gozdni posestniki in delajo z motorno žago tudi v svojem gozdu. Prav zavedanje, da je to delo nevarno jih je vzpodbudilo k tej obliki izobraževanja“, nam je še povedal Stanko Rojko, dipl. ing. gozdarstva, ki dodaja, da so v Zavodu za gozdove RS pripravljeni organizirati podobna izobraževanja tudi za druge ciljne skupine ljudi.