Ko smo nedavno obiskali Dom starejših v Gornji Radgoni, smo se pogovarjali z 91 letno Veroniko Veršič, ki je prišla v dom iz Blaguša pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kljub letom se je bilo z njo zanimivo in prijetno pogovarjati. Kakor iz rokava nam je stresla rojstne podatke in dejala: »Veste, rojena sem v znamenju petih dvojk in to 21. 12. 1922. leta, v družini želarja in mlinarja Franca Kurbosa na Blagušu. Imela sem le še enega brata Lovrenca, ki je že umrl. Na Blagušu, tako mi pravimo, smo imeli mlin, ki ga je poganjala voda Blaguškega potoka, ki sedaj napaja Blaguško jezero. Mlin je leta 1909 kupil moj dedek Jakob, ki ga je po 10 letih predal, svojemu sinu, mojemu očetu Francu. V njem sem, ko je bila potreba tudi mlela. Ko je bilo dovolj vode smo mleli noč in dan. Zato smo ob očetu, ki je skrbel za mlin mleli tudi drugi člani družine. V mlinu sta se vrtela mlinski kamen in valjčni mlin. Mlin je zaradi pomanjkanja dela in tudi zaradi izgradnje Blaguškega Jezera, prenehal delovati 1962. let. Od takrat naprej smo mleli nekaj časa le zamečko za svoje potrebe.«
Kot nam je povedala je bilo kljub temu, da so imeli mlin življenje težko. Že kot 15 dekle je hodila na dnino h kmetom, s katero so odslužili zemljo, tako imenovane "ogune", na katerih so sadili krompir, koruzo ali krmno peso. Pri hiši so redili po dve kravi in prašiče za domače potrebe. Bila je tudi poročena,vendar ni imela otrok. Vse do pred dvema letoma je živela sama. Ker ni zmogla več gospodinjiti, se je nastanila v Domu starejših v Gornji Radgoni. Kot nam je povedala, je z bivanjem v domu zadovoljna. Pogreša pa domače okolje, kjer je preživela skoraj 90 let. Ker so nedaleč od njene hiše 4. aprila 1945 okupatorski vojaki v blaguškem gozdu ustrelili 12 talcev, smo jo povprašali, če se spominja tega dogodka? »Tega dogodka se natanko spominjam. Streljanje v gozdu sem slišala, ko sem šla na obisk k sosedi. Vendar tedaj nisem vedela, da so streljali talce. To sem izvedela šele pozneje, ko se je po vasi razvedelo za okupatorski zločin.«