PREDVSEM SKRB ZA POČUTJE SRČNO – ŽILNIH BOLNIKOV

Potem ko je novembra 2002 v Radencih bilo ustanovljeno Koronarno društvo, ki združuje že več kot 120 članov iz praktično celega območja severovzhodne Slovenije in tudi širše (članice in člani prihajajo iz občin: Radenci, Gornja Radgona, Murska ...
V Koronarnem društvu Radenci so člani praktično iz vse države Potem ko je novembra 2002 v Radencih bilo ustanovljeno Koronarno društvo, ki združuje že več kot 120 članov iz praktično celega območja severovzhodne Slovenije in tudi širše (članice in člani prihajajo iz občin: Radenci, Gornja Radgona, Murska Sobota, Tišina, Apače, Lenart, Križevci pri Ljutomeru, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Pesnice, Ruše, Puconci in Sv. Jurij ob Ščavnici), so že nekaj let vidni konkretni rezultati njihovega delovanja. In to se je potrdilo tudi na letošnjem, 6. občnem zboru, ki je potekal „Pri kostanju“ na Ptujski cesti. Ta se je, enako kot praktično sleherno srečanje ali druženja, članov KD Radenci, začel s strokovnim predavanjem, saj je prav izobraževanje in predvsem skrb za dobro počutje srčno – žilnih bolnikov. Tokrat je zelo aktualno in odmevno predavanje imela kardiologinja Sonja Vidovič Rauter, dr. med. spec. internist, in sicer na temo: Srčni infarkt – zdravljenje, doživljenjska rehabilitacija.
Društvo, ki ga vodi predsedstvo v sestavi: predsednik Edo Metličar, podpredsednik Tonček Mlinarič, tajnik Peter Cvetkovič; blagajnik Franček Rožman, vodja vadb fizioterapevtka Majda Brunčič, domači član predsedstva Ivan Kos, dr. med. in zunanji član Radovan Starc, dr. med. z UKC Ljubljani, ki mnoge člane društva spremlja pri zdravljenju in rehabilitaciji, ima mnoge pomembne dejavnosti, ki so predvsem usmerjene v dobro počutje članstva. In med člani so zlasti bolniki z ishemično boleznijo srca, kot so: stabilna angina pektoris; srčni infarkt; po premostitveni operaciji ali širitvi koronarnih arterij; tisti z vstavljenimi umetnimi zaklopkami ali srčnim vspodbujevalnikom; s srčnim popuščanjem; pa tisti z visokimi dejavniki tveganja (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, hiperlipoproteinemija) ter tudi svojci takšnih bolnikov.
Kot smo slišali na zboru, ki se ga je udeležila dobra polovica vseh članov, je osrednja dejavnost članstva skupna telovadba, ki poteka ob ponedeljkih in četrtkih v fizioterapiji Zdravilišča Radenci, saj je telesna kondicija srčnih in koronarnih bolnikov sila pomembna. Tovrstnih vaj se udeležuje približno polovica članov, druga polovica pa se udeležuje vseh drugih aktivnosti katerih nikoli ne manjka, predvsem izletov, pohodov, vaj v naravi, strokovnih predavanj, katera večinoma vodi omenjena kardiologinja Sonja Vidovič Rauter, dr. med., ki je tudi mentorica društva, seveda pa tudi drugi strokovnjaki. Veseli so, da je takšna strokovnjakinja, kot je dr. Vidovič Rauterjeva, prevzela mentorstvo, kajti to vliva zaupanje. „Sploh pa je samozavest članov, tistih, ki so preboleli srčni infarkt, imajo težave z ožiljem oz. so potencialni srčno koronarni bolniki, večja če je zraven tudi kakšen zdravnik. In mi ob Vidovič Rauterjevi imamo tudi dr. Ivana Kosa, ravno tako kardiologa, ki je pred kratkim tudi sam preživel srčni infarkt. Vodja fizioterapije Majda Brunčič in njene sodelavke v Zdravilišču Radenci, ki so bile posebej usposobljene za vaje s koronarnimi bolniki, vodijo naše vadbe in smo zelo zadovoljni. Sploh pa Zdravilišče Radenci in še nekatere družbe so nam zelo naklonjeni, saj nam odstopijo svoje prostore, svoje strokovnjake in kadre, tako da nimamo nobenih težav“, pravi predsednik Edo Metličar, ki je članstvo pozval, da se čim več udeležujejo takšnih in drugačnih aktivnosti, katere v društvu skozi celo leto pripravljajo.
Po njegovem mnenju je za tovrstne bolnike zelo pomembno tudi druženje, izmenjava izkušenj, spodbujanje, nudenje podpore in tako jim je vsem lažje in lepše. Metličar še posebej izpostavlja, da so kot prvi v društvo vključili tudi družinske člane, in sedaj jih posnemajo tudi v drugih društvih v Sloveniji, saj se zavedajo, da je harmonija in podpora v celi družini bistven prispevek vsakemu bolniku. Ob težavah bolnika je prvi, ki lahko pomaga družinski član, ti pa se pri nas tega naučijo in potem dejansko pravilno lažje intervenirajo. Aktivnosti društva, kot pravi predsednik Edo Metličar, so predvsem usmerjene v: vadbo pod strokovnim vodstvom in nadzorom, plavanje, pohodništvo, izleti; sociološko pomoč in podporo za vztrajanje v pridobljenem zdravem načinu življenja; vključevanje koronarnih bolnikov v organizirano in celostno rehabilitacijo po končanem zdravljenju; organiziranje in izvajanje redne preventivne vadbe v skupinah določenih po sposobnostih glede na obremenitveno testiranje; organiziranje ciklusov strokovnih predavanj o spoznavanju, preprečevanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja ter zdravem načinu življenja; seznanjanje z literaturo s področja preventive, zdravljenja in dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja; izvajanje psihološko-socialne podpore pri spodbujanju k spremembi nezdravega vedenja; odvajanje od kajenja, odpravljanje odvečne telesne teže z zmerno oz. primerno telesno vadbo in primerno zdravo prehrano, konstruktivnejše obvladovanje stresnih okoliščin in pomoč prizadetim pri vračanju v normalno socialno okolje; tečaji o temeljnih postopkih oživljanja; raziskovalna dejavnost; usposabljanje strokovnih kadrov za vodenje dejavnosti društva ipd.
In rezultati tega so, da so vsi člani, ki jim je dovoljena gibalna dejavnost, telesno aktivni; razen redkih izjem člani društva ne kadijo; člani spreminjajo način prehranjevanja; odpravljajo dejavnike tveganja, si medsebojno pomagajo, izmenjujejo koristne nasvete; skrbijo drug za drugega in za dobro počutje vseh članov… „Koronarno društvo Radenci predstavlja v regiji najpomembnejšo organizirano doživljenjsko rehabilitacijo članov društva bolnikov z boleznijo srca in ožilja izven zdravstvenega sistema. In na to smo ponosni“, je dejal Metličar, ki je nanizal številne aktivnosti, ki so jih izvedli v letu 2008, ter predstavil obsežen plan dela v letošnjem letu. Prisotne na zboru je pozdravil tudi radenski župan Mihael Petek, ki je društvo podprl v njegovem delu, obljubil pa je tudi konkretno pomoč, v okviru občinskih zmožnosti.