Leto je naokrog, in zopet je tu 4. oktober, svetovni dan zaščite živali, ko skušajo različna društva za zaščito živali, vsaj nekoliko ozavestiti ljudi, da so tudi živali samo živa bitja. In med slednjimi deluje tudi Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP), ki nekako pokriva vseh 27 pomurskih občin. Izmed številnih aktivnosti, ki potekajo skozi celo leto, bo omenjeno društvo ob letošnjem svetovnem dnevu zaščite živali, v četrtek, 4. oktobra, postavilo stojnico v centru mesta Murska Sobota (pred trgovino Shoping), kjer se bo odvijalo marsikaj zanimivega, predvsem v korist nedolžnih in nemočnih živali.
„Na stojnico bomo povabili vrtce, šole, župane, duhovnike, praktično vse ljudi dobre volje, ki jim ni vseeno kako se vsakodnevno obnašamo do živali. Vsekakor so še posebej vabljeni vsi člani različnih društev in ljubitelji živali, ki bi lahko s svojim primerom pokazali, da s skupnimi močmi lahko rešimo marsikatero nedolžno živo bitje, ki je prepogosto neupravičeno trpinčeno“, pravi predsednica DZŽP Breda Habjanič, ki dodaja, da bodo člani društva in drugi prostovoljci ob stojnici izvajali različne aktivnosti (deljenje letakov, zbiranje hrane za živali,…) in drugače pomagali, tako društvu kot predvsem živali.
PUSTIMO JIM ŽIVETI NE LE NA NJIHOV DAN…
Z živalmi prepogosto ravnamo kot s tretjerazrednimi stvarmi
Kot je znano vsak 4. oktober v letu obeležujemo tudi kot svetovni dan živali. Ob tem dnevu pa se tudi letos mnogi upravičeno sprašujejo, kakšen smisel sploh ima dan živali, če se jih tudi na ta njihov dan muči tako in drugače, predvsem med neživljenjskim prevozom z vzhoda na zahod Evrope, kakšen smisel ima njihov »praznik«, če se jih tudi takrat preganja, zastruplja, ubija in nato še poje. »Imamo predlog za tiste, ki še imajo srce za naše naslednje bližnje, za živali, ki nas imajo zelo, zelo rade in se veselijo iskrenega prijateljstva s človekom. Priredimo živalim letos presenečenje za njihov dan, tako da jih npr. pustimo svobodno živeti (klavnice, mesnice ne delajo), morda pripravimo vegetarijansko kosilo ali pa le pomislimo za hipec na njih. Živali nam bodo hvaležne, čeprav gre le za eden dan. Kdor želi, lahko preizkusi in se sam prepriča, kaj mu doprinese mir in iskren prijateljski odnos do živali«, pravi ljubiteljica živali iz Gornje Radgone Sonja in nadaljuje: »In zakaj ne bi naredili živalim še večjega presenečenja? Pustimo jih živeti ne samo na njihov dan, to je 4. oktober, temveč naj živijo še naprej, vse tja do naslednjega 4. oktobra. Naj živijo primerno svoji vrsti, naj bodo svobodne, naj jih nihče v tem času ne preganja, zastruplja, ubija in celo jé. Naj v tem času izginejo poskusni laboratoriji, lovci, klavnice, cirkusi, vse, kar je naperjeno proti našim živalskim prijateljem. Kdo si želi biti tarča lovcev? Kdo si želi, da bi na njemu delali zverinske poskuse, zaradi katerih bi imel celo življenje okvarjeno zdravje, če bi sploh preživel. Kdo si želi, da bi bil npr. tovarna za dajanje mleka? Kdo si želi biti na mestu npr. kravice, ki jo vodijo v klavnico, kjer jo bodo živo razkosali? Kdo si želi biti na mestu cirkuške živali, ki jo neskončno dolgo brutalno trenirajo? Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. In to naj velja tudi za naš odnos do živali. Kar ima oči, odgovorni ljudje ne jedo. Ali ni bolje pojesti npr. vegetarijanskega kosila kot pa meso, torej nečesa, kar je pridobljeno z ubijanjem, kar je pridobljeno na skrajno neetičen način, kar je polno trpljenja ubite živali (in to trpljenje gre tudi v tiste, ki meso jedo) in kar je tudi bolj ali manj zastrupljeno. Mnoge znanstvene raziskave dokazujejo škodljivost mesa in njegovo vlogo pri tako imenovanih civilizacijskih boleznih...«.
Sploh pa je omenjena ljubiteljica živali, kot tudi številni drugi enako misleči, prepričana, da »tudi živali imajo pravico do življenja in to do življenja, ki ustreza njihovi vrsti, svobodno in v miru brez strahu, da jih bi kdo preganjal, mučil ali ubil. Zakaj mi, ljudje, te pravice živalim ne priznamo? Za vse bi bilo bolje, da bi jo, kajti »kakor dolgo bodo na Zemlji klavnice, tako dolgo bodo tudi vojne med ljudmi«. Vredno razmisleka, mar ne«, dodaja naša sogovornica, ki pa se tudi strinja, da smo v Sloveniji ohranili pestrost živalskega sveta in nekatere ogrožene vrste so se po zaščitnih ukrepih spet številčno povečale. »Žal pa, z lovskimi in ribolovnimi načrti pa pogosto tudi posegamo v naravno razmerje živalskih vrst. Soočeni smo s prevelikim številom za lov zanimivih živali in vnašanjem tujih, našim razmeram neprimernih živalskih vrst. Področja, ki so po svoji naravi primerna za prosto živeče živali, niso uradno zaščitena, mokrišča še vedno osušujejo. Gradimo številne ceste in zračne koridorje (helikopterji, športna letala,motorni zmajarji ,vojaška letala…), z njimi pa prihaja v gozdove hrup in nemir, vanje silijo tudi gojitelji drobnice in goveda. Ti v primeru škode zahtevajo odškodnine, v javnosti pa s pomočjo medijev ustvarjajo divjadi neprijazno vzdušje«, pravi predsednik Slovenskega ekološkega gibanja (SEG) Karel Lipič, ki tudi opozarja na problematika zaščite in pravic živali v Sloveniji, ki je na žalost na zelo nizki ravni. Živali dojemajo samo kot obvezen del vsakdanjega jedilnika in jim ne pripisujemo lastnosti živih bitij, kot so potreba po življenjskem prostoru,gibanju dejstvu da tudi one čutijo (npr. bolečino)in dejstvu,da je tudi njih strah. Z živalmi v velikih farmah in drugod pogosto delamo kot s tretjerazrednimi stvarmi,ki so nam bile sili razmer dane v upravljanje. Čustvena otopelost in dojemanje živali (rastlin,planeta) na nivoju objekta je sicer značilno za našo civilizacijo ,vendar nam je slab izgovor. Ne gre samo za etično in moralno, temveč tudi za ekološko problematiko,ki ne bo izginila, pa četudi bomo glavo vztrajno tiščali v pesek. Stanje je vsakdan slabše ker se v večini primerov kot posamezniki v brezmadežno indiferentnem slovenskem duhu obnašamo kot,da ta problematika nima veze z nami. In tudi državi izgleda reševanje tega problema še ni v interesu ker je finančni vpliv klavne industrije prevelik.