Ob letošnjem državno - kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.), in 457 – letnici prve Slovenske knjige, je osrednja proslava na območju Gornje Radgone, že deveta po vrsti, potekala nekaj dni pred praznikom (že ta petek, 26.10. zvečer), v kulturnem domu Gornja Radgona. V organizaciji Evangeličanske cerkvene občine Apače, ki je ena izmed Evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji, občine in krajevne skupnosti Gornja Radgona, je bila letošnja proslava nekoliko drugačna, in sicer je bil v ospredju svečani koncert orkestra Slovenske vojske. Ugledni orkester, ki mu poveljuje Ljubo Vošnjak, je pod dirigentsko palico mag. Janija Šalamuna, ter ob nastopu nekaterih solistov in vokalistov (Katja Rihter, Matjaž Matej Klasinc...), javnosti zaigral mnoge pesmi uglednih domačih in tujih skladateljev, kot so: Jože Brun, Franc von Suppe, Mojmir Sepe, Vilko in Slavko Avsenik, Jože Privšek, Jože Ježek, Julius Fučik, Don Jacoby, Bojan Adamič, Gusseppe Verdi, Ediardo di Capua, Giacomo Puccini in drugi, zraven pa je tudi nekaj ljudskih pesmi. In vsi prisotni, med katerimi je bilo veliko gostov od blizu in daleč, med katerimi tudi škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Geza Erniša, namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, general-major Alojz Šteiner, poslanec DZ, Feri Horvat, ter drugih obiskovalcev iz Gornje Radgone in okolice, so bili navdušeni s tovrstnim muziciranjem.
Udeležence koncerta ter vse prisotne je pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je še posebej izpostavil pomen praznovanja dneva reformacije, ki za Slovenijo in Slovenstvo veliko pomeni. Hkrati je Kampuš nanizal dosežke občine katero vodi v zadnjem času, ter dejal, da so občani lahko zadovoljni, toda še vedno se rezerve, ki jih kaže izkoristiti v prihodnje, tako da bi Gornja Radgona še dodatno razvojno, socialno in splošno napredovala. „Dan reformacije je praznik, ki je evropskim narodom in med njimi prav posebej slovenskemu narodu, zadal neizbrisni pečat. V času, ki ga je zaznamoval s svojim delom Primož Trubar, je bila Evropa ponosna na slovenske protestante in slovenščina je našla mesto med cenjenimi jeziki. Tako je dan reformacije potemtakem tudi za nas tu in zdaj vir samoosmišljenja in navdiha; spomni nas na bistvene določilnice našega mesta v Evropi in v svetu. Svetovni dan reformacije ni bil naključno izbran za slovenski državni praznik. Z nekaj pomembnimi dejanji so namreč slovenski protestanti zasnovali tisto pot, ki je peljala tudi do slovenske državnosti. Res je, prav protestantski duhovniki so nam dali knjižni jezik in slovensko slovnico, prvo slovensko knjigo, slovensko pesmarico, posvetno nižje in višje šolstvo in prvo javno knjižnico... Protestantska književnost je postala nosilec čedalje izrazitejšega povezovanja v narod in s tem prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi stati in obstati, če želi živeti samostojno“, je med drugim dejala evangeličanska duhovnica, mag. Vladimira Mesarič, sicer namestnica vojaškega vikarja.
Dodala je, kako je dan reformacije popolnoma upravičeno praznik vseh Slovencev, kot evropskega naroda. „In kaj nam je bolj potrebno danes v času svetovnega povezovanja človeštva, pluralizma in sekularizacije, kakor prav čim popolnejši humanizem, ki lahko izhaja iz osebne vernosti, za katero je dala spodbudo reformacija. Državljani in državljanke RS, Slovenke in Slovenci, smo zagotovo lahko ponosni na svoje velike, zgodovinske dosežke in vrednote. Na nas pa je, če in kako jih bomo negovali, kako bomo negovali slovensko besedo, kulturo, kako bomo delali s slovensko zemljo in deželo in kakšen odnos bomo imeli do sebe in svojega bližnjega, do svoje domovine, Evrope in sveta, v katerem smo in živimo. Spomnimo se svojih korenin tudi ob prihajajočih dnevih, ko bomo v mislih z vsemi tistimi, ki so živeli, nekateri celo umirali, ki so delali in ustvarjali a nas in z nami, ki so začeli tlakovati pot našega življenja včeraj, da bi mi lahko živeli danes in da bi v miru, svobodi in sožitju gledali na jutri“, je še dejala Mesaričeva, ki je svoj govor zaključila s Prešernovimi verzi: Žive naj vsi narodi...
Ob zaključku izjemno kakovostnega in zanimivega koncerta, ko so med drugim v Slovensko Protestantsko društvo sprejeli nekaj uglednih Pomurcev, je vodja organizatorjev prireditve Violeta Deutz Mesarič povedala, da so že stekle priprave za 10. jubilejno slovesnost v Radgoni, ki bo prihodnje leto, in ki se sovpada z obeleževanjem 500 – letnice rojstva velikega Primoža Trubarja. Sicer pa je praznik reformacije povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo namreč ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…
Reformacija se je začela v začetku 16. stoletja kot gibanje za reformo, za obnovo in preureditev krščanske cerkve s težnjo po upoštevanju sprememb, ki sta jih prinašala znanost ter materialni in duhovni razvoj; s težnjo iskanja pravega poslanstva cerkve, v skladu z evangelijem in tudi kot protest proti dogmatičnosti in drugim pojavom v takratnem cerkvenem življenju. Gibanje se je iz Nemčije, kjer je z znamenitimi tezami odigral veliki nemški teolog Martin Luter (31.10.1517) vlogo ustanovitelja nemškega protenstantizma, sorazmerno hitro širilo po Evropi, zlasti v skandinavske in baltske dežele, v Švico, Nizozemsko, Anglijo in drugam, vključno s slovenskimi deželami. Protenstantizem je na slovenskem, kjer ga je sprejelo zlasti plemstvo, meščanstvo, duhovščina in kmetje dal, kot pravi akademik Ciril Zlobec »sadove, ki jih še zmeraj uživamo«, kajti s Trubarjem, ki je zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej moral leta 1547, zbežati v Nemčijo, smo dobili leta 1550 torej pred 457 leti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, s katerimi smo vstopili med 13 narodov sveta, ki so že takrat imeli svoje tiskane knjige. Oblikoval je zamisel o organizaciji slovenske cerkve, šolstva in kulture. Trubarju so sledili Dalmatin s prevodom Biblije pred 423 leti, s katero smo se Slovenci uvrstili med deseterico evropskih narodov, ki so imeli Biblijo v svoje narodnem jeziku, in Bohorič s slovensko slovnico. Dobili smo svoj knjižni jezik. Lasten knjižni jezik, knjige, kulturne ustanove in šole, so temelji za narodovo zavest in identiteto. Reformacija je s protenstansko etiko prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj tako v Evropi kot tudi na Slovenskem. Veliki sociolog Max Weber označuje sestavine protestantske etike kot so »predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost in poklicno izpopolnjevanje« kot temelje morale, ki je ustrezala duhu zgodnjega kapitalizma. Tako se je oblikoval novi proizvodni način, naprednejši od starega fevdalnega sistema, saj je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne možnosti in nove vrednote. Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno...