Ob letošnjem tednu boja proti raku statistika govori, da v Sloveniji letno zboli za rakom več kot 10.000 prebivalcev, med ženskami največ raka na dojkah, med moškimi pa na prostati Vsako leto je prvi teden v marcu posvečen boju proti raku. Letošnji teden boja proti raku bo potekal pod geslom »Storite kaj za svoje zdravje«. Po podatkih Statističnega urada RS, v naši državi zboli za rakom vsako leto več kot 10.000 prebivalcev. Najpogostejša oblika raka pri moških je rak prostate, pri ženskah pa rak dojk. V obdobju 2001-2005 je bilo relativno petletno preživetje pri moških 51-odstotno, pri ženskah pa 65-odstotno. Podatke o incidenci raka (ali pogostnosti raka oz. obolevnosti za rakom) v Sloveniji zbira že od leta 1950. Omenjeni register spremlja tudi podatke o preživetju bolnikov s to boleznijo ter ocenjuje prevalenco (tj. število vseh bolnikov, starih in novih, z določeno boleznijo v kaki populaciji v določenem obdobju, npr. na določeni dan).
Slovenija sicer sodi med države s srednje visoko stopnjo obolevnosti in umrljivosti za rakom. V obdobju 1996-2005 se je obolevnost za rakom v Sloveniji povečala med moškimi za 40 %, med ženskami pa za 35 %, umrljivost pa za 11 % pri moških in za 14 % pri ženskah. Pri moških v Sloveniji je bil leta 2005 najpogostejši rak prostate (v letu 2005 15,7 % vseh rakov, ugotovljenih pri moških), pred tem pa je bil na prvem mestu pljučni rak (pri moških najpogostejši rak od leta 1967). Incidenca pljučnega raka se je pri nas povečevala do začetka devetdesetih let dvajsetega stoletja. Pri ženskah v Sloveniji pa je – podobno kot v večini razvitih držav – še vedno (2005) najpogostejši rak dojk. Obolevnost za to vrsto raka se po podatkih Registra raka za Slovenijo povečuje od leta 1950. Po podatkih o obolevnosti za to boleznijo, to je okrog 91 obolelih (oz. toliko primerov ugotovljene bolezni) na 100.000 žensk letno (okrog 1.600 novih bolnic letno), se Slovenija uvršča v sredino svetovne lestvice. Za rakom dojk pogosteje zbolevajo ženske v osrednji in zahodni kot ženske v vzhodni Sloveniji. Zelo redko zbolijo za rakom dojk ženske pred 30. letom starosti, tri četrtine zbolelih žensk pa zbolijo po 50. letu starosti.
Pri obeh spolih se incidenca veča pri raku debelega črevesa in danke, malignem melanomu ter drugih kožnih rakih, trebušni slinavki in ne-Hodgkinovih limfomih. Pri moških se veča še incidenca raka mod, pri ženskah pa pljučnega raka ter raka materničnega telesa. Incidenca raka materničnega vratu se od leta 1999 v Sloveniji ne povečuje več. Pogostnost različnih vrst in oblik raka je v različnih življenjskih obdobjih različna. Pojavljanje posameznih vrst rakov je odvisno od starosti ljudi in njihovega spola. Podatki Registra raka za Slovenijo kažejo, da je 87 % vseh bolnikov z rakom starejših od 50 let. V Sloveniji je bilo med 10.720 osebami, obolelimi v letu 2005 za rakom, oseb, starih manj kot 19 let, manj kot 1 %; 3 % teh oseb so bili stari 20–34 let, 10 % je bilo starih 35–49 let, 44 % 50–69 let, 43 % pa je bilo starih 70 let ali več. Pri otrocih z rakom so leta 2005 v Sloveniji prevladovale levkemije in možganski tumorji, pri mladostnikih in mladih odraslih pa rak mod oz. rak materničnega vratu (po 25. letu). V starosti med 35. in 49. letom sta bila pri moških najpogostejša rak glave in vratu ter pljučni rak, pri ženskah pa rak dojk in materničnega vratu. Rak debelega črevesa in danke je bil med najpogostejšimi pri osebah, starih 50–74 let; pri starejših od 75 let pa je bil pri moških najpogostejši rak prostate, pri ženskah pa je bil še vedno najpogostejši rak dojk, za tem pa rak debelega črevesa in danke ter želodčni rak.
S staranjem prebivalstva pogostejše tudi pojavljanje raka; Vzrok za več kot polovico povečanja obolevnosti za rakom je staranje prebivalstva. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je mogoče predvideti, da bosta od oseb, rojenih leta 2004, do 75. leta starosti zbolela za rakom več kot eden od treh moških in skoraj ena od treh žensk. Poleg tega je povečanje števila rakavih bolnikov tudi posledica vedno daljše dobe preživetja obolelih za rakom in vedno boljših diagnostičnih metod za odkrivanje več rakavih bolezni, pa tudi vedno večje izpostavljenosti prebivalstva tveganim dejavnikom. Zaradi pričakovanih demografskih sprememb v EU se bo po predvidevanjih strokovnjakov število obolelih za rakom med starejšim prebivalstvom še povečevalo. Preživetje bolnikov z rakom je tudi v Sloveniji vedno večje; V obdobju 1963–67 je po postavljeni diagnozi (tj. po odkritju te bolezni) preživelo pet let (tj. živelo vsaj še toliko časa) 25 % moških in 42 % žensk, ki so zboleli za rakom. Dvajset let pozneje, v obdobju 1983–87, je bilo preživetje pri obeh spolih za približno 5 odstotkov večje, v obdobju 1995–99 pa je bilo relativno petletno preživetje pri moških že 42-odstotno, pri ženskah pa se je povečalo na 60 %. V obdobju 2001–2005 se je relativno petletno preživetje pri moških z rakom povzpelo na 51 %, pri ženskah pa na 65 %. Zmanjševanje tveganja smrti za rakom ob večanju incidence kaže, da je zdravljenje uspešnejše in da vse več bolnikov ozdravi ali živi s to boleznijo, torej zaradi nje ne umrejo. Ob koncu leta 2005 je v Sloveniji živelo več kot 61.000 oseb, ki so se zdravile zaradi raka. Pregled preživetja bolnikov po državah EU glede na vrsto raka pokaže, da je preživetje bolnikov, obolelih za rakom debelega črevesa in danke, pri nas manjše, umrljivost pa večja kot v zahodnoevropskih državah. To je predvsem posledica dejstva, da je manj kot četrtina bolezni odkrita v stadiju, ko so možnosti za ozdravitev večje. Pri bolnicah z rakom dojk je le nekaj več kot polovica bolezni odkrita v zgodnjem stadiju. Razlika med spoloma je v veliki meri posledica dejstva, da ženske v Sloveniji v večjem številu zbolevajo za prognostično »ugodnejšimi« vrstami raka.
Zdravljenje rakavih obolenj je za vsako državo tudi ekonomsko breme; V letu 2006 so bili stroški Slovenije v zvezi z zdravljenjem rakavih obolenj, vključno s preventivo, okrog 157 milijonov EUR. Za zdravljenje starostne skupine bolnikov 15-64 let je bilo porabljenih 55 % sredstev, 43 % za zdravljenje oseb, starejših od 65 let, za zdravljenje oseb iz starostne skupine 0-14 let pa 2 % vseh stroškov. Slovenija je torej v letu 2006 za ta namen na prebivalca porabila 78 EUR: 9 EUR na prebivalca, starega 0-14 let, 62 EUR na prebivalca, starega 15-64 let in 213 EUR na prebivalca, starejšega od 65 let (tudi vpliv staranja prebivalstva).
Med vzroki smrti v Sloveniji je rak na drugem mestu: Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je rak v Sloveniji pomemben vzrok prezgodnje umrljivosti in je po številu umrlih za to boleznijo na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. O t. i. prezgodnji umrljivosti govorimo pri ljudeh, ki umrejo pred dopolnjenim 65. letom starosti. V letu 2007 je zaradi rakavih obolenj v Sloveniji umrlo 5.624 ljudi (3.194 moških in 2.430 žensk). Med vsemi umrlimi, ki so umrli pred dopolnjenim 65 letom starosti v tem letu (4.377 oseb), pa je bilo 1.661 oseb, ki so umrle zaradi raka, kar je skoraj 38 % vseh t. i. prezgodnjih smrti. Slovenijo lahko po podatkih o stopnjah umrljivosti ločimo na zahodni del ali del z nižjimi in na vzhodni ali del z višjimi stopnjami umrljivosti. Za prebivalce, mlajše od 65 let, je bil v obdobju 2001–2005 med vzroki smrti najpogostejši rak: stopnje umrljivosti zaradi raka so bile v tej starostni skupini najvišje v zasavski in dolenjski regiji. Med prebivalci, starejšimi od 64 let, pa so bile najpogostejši vzrok smrti bolezni srca in ožilja, za temi pa rak: ta se je najpogosteje pojavljal v zasavski in savinjski regiji.