Pripravili so razstavo trofej srnjadi odstreljenih v letu 2008 Lani je na območju Prlekije iz lovišč bilo izvzetih kar 1.400 (od načrtovanih 1.405) živali; V Evropi letno zabeležijo nad 300.000 trkov med vozili in parkljasto divjadjo, v katerih umre tudi nad 300, ob tem se poškoduje nad 30.000 ljudi Po nedavni kategorizaciji in pregledu letnega odstrela srnjadi v letu 2008, so člani osmih lovskih družin, ki so združene v Zvezo lovskih družin (ZLD) Prlekije, v lovskemu dom „Jež“ v Radencih imeli še razstavo omenjenih trofej. V okviru dogajanja pa so pripravili tudi odmevno predavanje uglednega strokovnjaka, doc. dr. Boštjana Pokornya, na temo „Povozi divjadi na slovenskih cestah“, beseda pa je predvsem tekma o možnih ukrepih za preprečitev tako velikega števila povoženj divjadi. Dr. Pokorny je med drugim postregel s podatkom, da v Evropi letno zabeležijo kar 300.000 trkov s parkljasto divjadjo. Ob več stomilijonski materialni škodi je v teh nesrečah umrlo nad 300 ljudi, več kot 30.000 pa jih je bilo lažje ali huje poškodovanih. In to je gotovo žalostna statistika, ki žal ni nič boljša niti pri nas v Sloveniji. Zato je predavatelj ponudil kar nekaj rešitev za preprečitev ali vsaj zmanjšanje povozitev divjadi, in sicer od zvočnih do svetlobnih naprav, ki bi jih postavili na najbolj prometnih cestah, kjer jih divjad običajno prečka. Žal pa kljub vsem sodobnim sistemom je povozov iz leta v leto več, ponekod tudi za četrtino več, saj je tudi vozil na cestah vedno več, zaradi nenehnih posegov v naravo pa so tudi živali vedno bolj vznemirjene in si iščejo nova bivalna območja.
Tudi na samem predavanju smo slišali nekaj predlogov za izboljšanje stanja, saj je denimo gospodar in lovočuvaj LD Negova, Franc Veberič, ob zahvali dr. Pokornyu za odlično predavanje, menil kako bi bilo koristno, če bi na prometnicah, kjer so že postavljeni znaki „divjad na cesti“ pripisali tudi omejitev hitrosti. „Če peljemo 60 do 70 km/h lahko preprečimo trk lažje, kot če je hitrost 100 in več km/h. Prav hitrost pa je najpogostejši vzrok za vse prometne nesreče, torej tudi povoze divjadi“, je med drugim dejal Veberič, ki je nanizal tudi konkretne odseke cest, kjer bi morali postaviti omenjene prometne označbe. Dodal je tudi, da so sedaj tudi prleška lovišča „oškodovana“ z izgradnjo odseka pomurske avtoceste.
Glede na to, da je v lovsko gojitvenem bazenu Prlekija, ki obsega upravni enoti Gornja Radgona in Ljutomer, osnovna divjad srnjad, niti ne preseneča, da so podobno kot vsako leto tudi tokrat sredi februarja, v lovskem domu Radenci pripravili tradicionalno razstavo in analizo uplenjene srnjadi. Razstavo, katero je priredila ZLD Prlekije, v skladu z navodili in priporočili Zavoda za gozdove Slovenije in gojitvene komisije za veliko divjad, si je ogledalo tudi nekaj „civilov“, ter tudi Janez Štotl, vodja območnega združenja upravljalcev lovišč Pomurja. Ob tem je omenjeni strokovnjak, dr. Pokorny izvedel predavanje o možnosti zmanjševanja pogina divjadi v prometu.
Na samem srečanju je bilo ocenjeno kako so s srnjadjo na tem preleškem in slovensko goriškem področju lovske družine gospodarile zelo uspešno. Zlasti so ugotavljali kako je potekal odstrel srnjadi, po starosti, spolu in tudi kakovosti, vse to se namreč lahko ugotovi na podlagi rogov, kosti, čeljusti ipd. Tako je lani bilo v tem lovsko gojitvenem bazenu tako ali drugače bilo skupaj pokončano kar 1.400 srnjadi, kar je le malenkost manj (1.405) kot je bilo planirano. Toda daleč od tega je, da so vse omenjene živali pokončali lovci, kajti oni so odstrelili le nekaj nad 1.000 živali, vse ostalo je pokončano na kakšen drugi način (prometna vozila - 273, potepuški psi, kosilnice in freze, bolezen, pogin, zakop, ipd.). Sicer pa so uspešnejši tisti lovci, ki odstrelijo večje število manj kvalitetnih živali, kajti cilj je, da bi imeli telesno in trofejno kvalitetno srnjad, ki ima bistveno boljšo prihodnost. »Ocenjujemo, da so lovske družine na tem območju v letu 2008 dobro gospodarile. Posebej veseli smo, da se tudi sami lovci iz leta v leto obnašajo bolj odgovorno in skrbno«, je menil predsednik ZLD Prlekije Anton Holc, ki je dodal, da so lovci tudi med sabo kritični, in bolj strogi do morebitnih kršiteljev veljavne discipline in pravilnikov.
Sicer pa, potem ko so se že pred dobrimi dvajsetimi (1987) leti združili v svojo Zvezo lovskih družin Prlekije je ta v minulih letih opravila mnoga pomembna poslanstva, v interesu vseh članov. Danes omenjeno zvezo tvori osem lovskih družin (Apače, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Mala Nedelja, Negova, Radenci in Videm) s skupno okrog 550 članov (od skupno skoraj 22 tisoč, koliko jih je v celi državi). Osnovna dejavnost prleške zveze oz. tam včlanjenih društev, tako kot po vseh lovskih organizacijah, je predvsem gojitev divjadi in skrb za v naravi živeče živali, kjer so, po besedah predsednik zveze Holca, kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim težavam, bolj uspešni kot ne. »Vsekakor vlagamo veliko truda v svojem delu in uspeh ne izostaja, čeprav obstajajo tudi nekatere ovire. Preveč je namreč poseganja v naravo, spreminjanja naravnega okolja in to vsekakor vpliva tudi na stalež divjadi. V našem okolju je glavna divjad srnjad, pred leti pa so to bili zajec, fazan, jerebica…, katerih je sedaj veliko manj. Posebej skušamo obnoviti stalež poljskega zajca. Prej namreč nihče ni pripravil prave strokovne raziskave zakaj določene vrste divjadi bolj kot ne izumirajo, oz. se bistveno znižuje njihovo število. Sicer pa imamo na območju Prlekije imamo tudi nekaj prehodne divjadi, kot je divji prašič…«, pravi Holc, ki omenjan dobro sodelovanje s kmetijci, vinogradniki in sploh uporabniki prostora.
Sicer pa tudi na območju Prlekije, enako kot v celem Pomurju, največje težave za srnjad poleg omenjenega prometa, povzročajo kosilnice, freze in druga kmetijska mehanizacija v vinogradih, ter drugih kmetijskih površinah, ter še posebej potepuški psi, ki pogosto raztrgajo srne in drugo divjad. To se sicer nekoliko zmanjšuje, a so člani zelene bratovščine le zaskrbljeni. „Potepuški psi nam dejansko povzročajo velikansko škodo, kajti čeprav tukaj veljajo mnogi predpisi, se teh mnogi lastniki psov ne držijo ob tem izvajanje teh predpisov nihče ne nadzoruje. Poglejte v Avstriji se ugotovi čigav pes je spuščen v naravnem okolju in ga potem drasično kaznujejo, da se mu niti ne sanja, da bi pes pozneje kdaj prišel v naravo. Pri nas pa lovec med drugim ustreli kakšnega klateškega psa in potem nastanejo zamere in problemi, celo takrat ko takšnega psa najdeš na kraju zločina, torej med trganjem živali. Do tega pa prihaja samo, ker lastnik psa ne upošteva zakonskih določil«, pravijo prleški lovci, kjer po drugi strani sami poskušajo kar se da bolje sodelovati s kmetovalci, katerim divjad povzroča škodo na pridelkih.
Strinjajo se lovci, da je v loviščih dejansko nekoliko več srnjadi, toda ravno zaradi tega poteka tudi omenjeni odstrel in uravnovesje staleža te divjadi, veliko živali pa tako in tako pogine na kakšen drug način. Sami lovci želijo vedno čim hitreje in čimbolj učinkovito s kmeti dosegati sporazum in tistim, ki utrpijo škodo jo tudi poravnajo. Sploh pa, kot smo slišali, živali so v zadnjem času vznemirjene tudi zaradi gradnje nove avtoceste, ki seka lovišča praktično šestih prleških družin, in tako nastajajo mnoge živali slabe kakovosti, t.i. gumbarji. Temu pa je v lanskem letu prispevala tudi velika suša. Stanje pa bi bilo še slabše, če bi to zimo zapadel velik sneg in bi srnjad težje prihajalo do hrane…