Te dni je svoj visok življenjski jubilej, 90 – letnico rojstva obeležila Marija Srt, katero so med drugim, na njenem domu v Zbigovcih, obiskali predstavniki Rdečega križa, in sicer sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona Katja Makovec, predsednikom Krajevnega odbora RK Črešnjevci-Zbigovci Janko Avguštin, in poverjenik Jože Pajek. Ob čestitkah in najlepših željah, ki so jih izrekli slavljenki Mariji Srt, ki vse od rojstva živi v isti hiši v Zbigovcih, so ji predstavniki RK izročili tudi priložnostna darila. Po skupnem fotografiranju seveda ni šlo niti brez zdravljice in nazdravljanja slavljenki z domačo Zlato radgonsko penino.

Seveda je slavljenka, ki je bila izjemno vesela obiska delegacije RK, povedala tudi nekaj iz svojega plodnega življenja. In težav pri tem ni bilo, saj je Marija kljub letom zelo razgledana in zdravega duha. Tako smo izvedeli, da se je Marija Srt (rojena Volf), rodila 8. septembra leta 1925, v viničarski družini, na viničarji mestnega gospoda, sicer odvetnika, dr. Lenarta Boezia. V družini so se rodili trije otroci, od katerih živi le še Marija, ki je obujala spomine na tiste čase, ko je odraščala.

„Če sem pravična, so bili to zame lepi časi. Straši so za nas otroke lepo skrbeli, saj so bili zaposleni pri gospodarju, ki jim je delo v vinogradih redno plačeval. Nekoliko nerodno je bilo, da smo bili oddaljeni od šole in cerkve, do koder smo imeli kakih sedem kilometrov. Razume se, da smo hodili peš, poleti tudi bosi. Huje je bilo pozimi, ko je zapadel debeli sneg. K sreči je tedaj hodilo v šolo veliko otrok in smo si tako ustvarjali tiri. Po končani osnovni šoli sem takoj pričela z delom v vinogradih gospodarja. V začetnih letih lažja dela, pozneje pa težja. Od starejših sem se naučila opravljati vsa dela v vinogradu. Tedaj smo vsa dela opravljali ročno. Najtežja je bila jesenska kop, ter zimsko rigolanje, ko samo kopali in premetavali zemljo do globine pol metra. Pogosto smo si v trdi lapornati zemlji pomagali s krampi ter tudi z »hoknkrojci«, kot smo rekli posebnim krampom“.

Gospa Marija se spominja, kako je najtežje bilo pozimi, ko je bila zemlja zmrznjena. Nič dosti lažje ni bilo nošenje škropiva, "galicije", delavcem, ki so škropili s škropilnico. Galicijo, ki se je mešala v velikih lesenih ali betonskih kadeh, so nosili na "vagah" z 10 litrskimi vrči, ki so imeli oblikovan "dűlec" za lažje nalivanje v škropilnici. Najbolj veselo je bilo ob trgatvi, ko so ob koncu dela tudi zapeli. Vina delavci niso dobivali, vsak dan pa so dobili pol litra jabolčnika. Še veliko zanimivega nam je imela Marija Srt za povedati, tudi to, da je oblast po 2. svetovni vojni zaplenili hišo, ki je bila v lasti dr. Lenarta Boezia. Hišo sta od nekdanjega kmetijskega kombinata, šele leta 1982 odkupila hčerka Ivanka in njen mož Franc Šteiner, ki sta jo tudi obnovila. Sedaj je to hiša »dvojček«, saj v ločenem delu hiše živi nečak Marije Srt, Rudolf Volf z družino. Marija se je poročila leta 1949 z Maksom Srtom, ki je bil zaposlen v KK Radgona in je umrl leta 1975. V zakonu se jima rodilo osem otrok, ki so ju obdarovali s 14 vnuki in 17 pravnuki. Razumljivo je, da pri tako številčni družini ni mogla biti zaposlena, zato danes prejem pokojnino po možu. Da so lažje živeli, so pri hiši redili po dve kravi in prašiče. Spominja se, kako je peš, pozneje s kolesom, hodila po nakupih v trgovine. Moko za kruh je po navadi tovorila v nahrbtniku. Kruh je pekla v krušni peči. Vedno pa je ob peki kruh spekla »gerpo«. Tako so rekli pogači ocvirkovki, ki so ji pri Negovi pravili »strgača«, ker je bila narejena s testa, ki so ga »pošobali« v velikih lesenih nečkah.

Slavljenka Marija je tudi dodala, kako je hvaležna hčerki Ivanki in zetu Francu, ter tudi vnukinji Tadeji, da zanjo lepo skrbijo, in da sploh ima topel dom. Ko ima potrebo pa jo tudi kam zapeljejo. Sama bi najraje, da bi še danes bila zdrava in pri močeh, ter bi lahko vse delala. In kaj dela sedaj, ko ni več pri močeh? Kot je dejala še vedno, če je potreba kaj skuha. Nedelja pa je njen dan, tedaj je pri maši ob televizorju...