„LOKAVSKA PENINA“ ZA IZBRANO DRUŽBO!
- 21.05.2010
Tako kot vedno, ko se kaj praznuje pri Mariji in Slavku Lončariču v Lokavcih pri Negovi, je bilo veselo, prijetno in zabavno tudi tokrat, ko so ob življenjskem jubileju ...
Pri Lončaričevih so svečano krstili novo rdečo penino „Lokavska penina“, namenjeno pravim prijateljem in vinoljubom
Tako kot vedno, ko se kaj praznuje pri Mariji in Slavku Lončariču v Lokavcih pri Negovi, je bilo veselo, prijetno in zabavno tudi tokrat, ko so ob življenjskem jubileju gospodarja Slavka, sicer pionirja obrti in podjetništva v Pomurju, častnega občana občine Gornja Radgona, aktivista na področju gasilstva, lova, lokalne politike, kulture, športa... in sploh človeka, ki je v zadnjih pol stoletja izjemno cenjen in spoštovan, krstili domačo penino. Prišle so desetine poslovnih partnerjev, prijateljev, sorodnikov, ki so ob bogato obloženih mizah, v prijetni družbi in veselem razpoloženju, krstili novo rdečo Lokavsko penino. Napolnili so jo ob letošnjem zlatem jubileju, ko sta Marija in Slavko, januarja obeležila 50 – letnico poroke, krstili pa ob njegovem 73. rojstnem dnevu. Že ob krstu so prisotni popili več deset steklenic enkratne penine, ki je izvrstna čeprav ni nastala iz nobenega sortnega vina, temveč iz „domačih“ jurke, klintone in izabele. Tudi ostala „Lokovska penina“ bo končala enako, med prijatelji, saj jo ne nameravajo ponujati trgu. Njena kakovost pa niti ne preseneča, če vemo, da so pri njenem zorenju in zlasti krstu sodelovali mnogi šampanjski in vinski vitezi, ter mnogi pravi vinoljubi.
Leto 1960 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek. Zaradi vsesplošnega osamosvajanja afriških držav izpod kolonialne oblasti je postalo leto 1960 znano kot „leto Afrike“. Leta 1960 so v Skvo Welliyz Kaliformija v ZDA potekale 8. zimske olimpijske igre, v Egiptu so v začetku istega leta pričeli z gradnjo Asuanskega jezu. V finalu evropskega nogometnega prvenstva je Francija, po podaljšku z 2:1 premagala Jugoslavijo. Na izboru za pesem evrovizije v Londonu je zmagala Francija... Istega leta 1960 sta si zvestobo v dobrem in slabem obljubila Slavko Lončarič in Marija Ploj. Petdeset let kasneje pa sta zakonca Lončaril pisala novo poglavje skupne bogate zgodovine. Zapisano bo kot krst rdeče penine pri Lončaričevih. Ker pa se takšne priložnosti ne odvijajo pogosto, se je pri eni najbolj znanih družin v tem delu Slovenskih goric, na „Lončaričevem hribčku“, odvijala prava fešta, katero so pod vodstvom humorista Emila Šmida, popestrili „Kapelskih fantje“ in Godba na pihala Gornja Radgona, kraljica Lončaričevih vin Alenka Šiško, več šampanjskih in vinskih vitezov različnih redov... Penina je vino praznovanj. Nobeno drugo vino ni tako povezano z veseljem in zabavo, s pomočjo mehurčkov in izbranega oksua pričara posebno vzdušje, mlajši postanejo modrejši, starejši mladostnejši. In da bo tako tudi z Lokavsko penino, jo je krstil sam oče šampanjca Dom Perignon (1638 – 1715), v vlogi vinskega in šampanjskega viteza Alojza Filipiča, obred krsta pa je iz francoščine prevajala Helene Erjavec.
Tudi jaz sem bil povabljen na to veliko praznovanje družine Lončarič in sem zelo ponosen in vesel. Rad bi se vam tudi predstavil. Sem Dom Perignon, menih iz opatije Hautviller v francoski provinci Champagne. Poznajo me kot iznajditelja šampanjca. Živel sem v času Ludwika XIV, t.i. Sončnega kralja. On je bil prvi kralj na svetu, ki je bil moje inovacije, torej šampanjec. Kot sem slišal praznuje se danes tukaj tudi rojstni dan gospodarja. Zato vam prisrčno čestitam in vam izrekam moje najboljše želje za srečo in zdravje. Slišal sem tudi, da so na osnovi ideje gospodarja tega doma Slavka Lončariča, proizvedli novo penino, in da jo je zdaj potrebno krstiti“, je uvodoma med drugim dejal častitljivi oče šampanjca, ki je pred slavnostnim obredom krsta, spregovoril tudi nekaj splošnih besed o vinu. In sicer, da lahko naredimo prav dobro penino, je potrebno imeti: vinogradnika, ki bo obdeloval vinograd; modrijana, ki to zakonsko uredi; prostovoljnega umetnika, da bi penino ustvarjal; zaljubljenca, da bi jo popil; in pesnika, ki bo opeval njeno slavo...
„Imamo močen občutek, da smo danes tukaj lahko vsi pesniki in lahko opevamo slavo penine, za katero so uporabljali tri sorte domače vinske trte. Uporabljena tehnologija je bila »methode champenoise« ali šampanjska metoda, to pomeni sekundarna fermentacija v steklenicah. Osnovno vino je bila iz trgatve leta 2007. Donegovano je bilo letos, o so praznovali 50 let poroke Slavka in Marije Lončarič. Seveda se da tudi penino krstiti in to je seveda naša najbolj pomembna naloga. Zato sem pripotoval iz daljne Francije, kljub moji starosti“, je razlagal Dom Perignon alais Alojz Filipič, ki je nadaljeval: „Draga penina! Vem, da si dolgo trpela prvo kot osnovno vino v temni kleti, kjer so te pretakali iz soda v sod, te s silo filtrirali, ti dodali strupeno žveplo, pa še agresivne kvasovke, potem te dali v steklenico in te zaprli v temno klet, za dalj časa. Po končanem dozorevanju so te postavili v stojala in te vsak dan kruto pretresli, dokler se nisi zbistrila in nato so te »degožirali« z močnimi stroji. Za vse kar si trpela in prestala te zdaj krstim, v imenu gospoda, in v imenu Sončnega Kralja Ludwika XIV. Dam ti slovensko ime: Lokavska penina! Bodi blagoslovljena in ostani vedno dobrega okusa in prijazna do vseh gostov ampak predvsem seveda do gospodarja in njegove gospe“.
Dom Perignon je za konec slovesnega krsta še dodal: Živite polno, ne čakajte na jutri, danes že pobirajte cvetove življenja. Hvala in na zdravje. In tako je nova rdeča penina iz Slovenskih goric bila uradno krščena. Na sami slovesnosti pa se seveda ni vseskozi samo jedlo, pilo in plesalo, temveč so si gostje Lončaričevih ogledali marsikaj zanimivega, kot so: stara kmečka hiša panonskega sloga z vso notranjo opremo – etnološko zbirko, potek žganjekuhe, lovska soba, vinoteka, šampanjska in vinska klet, kmetijsko – etnološki muzej s stotinami eksponatov iz preteklosti, ki se jih ne bi sramovali niti najboljši tovrstni muzeji v državi...
Ko prvi jutranji žarki poljubijo svet, se iz prijetnega dremeža prebuja starodavna Negova. Steguje se preko doline, ki skoraj z vseh strani obdaja in poljublja sosednje griče. Od severa proti zahodu na hribčku se razprostira tudi zaselek Lokavci. Na tem prijetnem griču si je pred desetletji izbrala prostor za svoj dom takrat mlada družina Marije in Slavka Lončariča, ki sta postala tudi gornika. Zasadila sta gorico, tako kot so to počeli podložniki negovske gospoščine že pred 400 in več leti, o čemer pričajo arhivski viri v gorskih pravdah. „Gorice so lepo uspevale, okopavanje, ljubeznive dotike pletja, povezovanja, je čutila vinska trta in skoraj vsako leto dajala bogat in sladki dar grozdja. Ob tej stavbi so posadili tudi kaučino potomko 400 letne mariborske trte. Vsako leto se na tem hribčku zbira vesela druščina prijateljev in sorodnikov. Med goricami je smeh, vriskanje in ljuba domača slovenska pesem se dviga do neba. Ob stari domači hiški pa rastejo in se ponosno razprostirajo tudi brajde. Jurko, klinton in izabelo so v bližnji preteklosti izpodrinile žlahtne vinske sorte. Te trte pa so kljubovale času in razmeram samo še na kakšni brajdi za hišo. Danes pa vedno bolj ugotavljamo, da je to zdrava vinska kapljica, saj je pridelana brez škropljenja. Ima čudovito aromo in ravno prav vse tiste lastnosti, da jo prištevamo med dopolnila hrane in tista zdravila, ki razpojejo in raznežijo dušo“, je pred krstom nove penine razlagala kraljica Lončaričevih vin Alenka Šiško.
Marica in Slavko sta že upokojena, ampak njun inovatorski duh ne miruje. Skupaj s prijatelji, strokovnjaki za vino, so tudi na tem Lokavskem hribu ustvarili poseben proces vretja, ki ga imenujemo šampanjska metoda. Torej iz grozdja: jurka, klinton in izabela, je nastala v letu 2010 prva penina v tem negovsko lokavskem okolju. Pridelana je bila z namenom, da razveseli gospodarico in gospodarja za njun zlati skupni jubilej. „V lanskem letu me je na trgatvi tukaj na tem lokavskem griču pri Lončaričevih doletela posebna čast in velika dolžnost. Postala sem vinska kraljica Lončaričeve trgatve. Lani malo za šalo, sedaj pa ugotavljam, da tudi zares. Moja naloga je v vsakem okolju okrog sebe zbirati nove prijatelje, ki spoštujejo žlahtno kapljico z namenom dvigovanja kulture pitja vina. Še posebej se bom trudila to sporočilo prenesti med mlade. Prizadevam si promovirati lokavsko in tudi slovensko vino v turistične namene, saj je naša dežela, dežela sonca in vina. Prizadevam si, da nas žlahtna kapljica povezuje in ne razdvaja, tako kot nam to lepo govori tudi naša slovenska himna, prijatli obrodile, so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko. Zato nam naj bo dragi prijatelji in sorodniki družine Lončarič, posebno zadovoljstvo, da danes prisostvujemo zgodovinskemu trenutku. Krstili bomo novo solzo zemlje, novi dar neba in novi sok življenja – lokavsko penino“, je med drugim dejala kraljica Alenka.
Leto 1960 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek. Zaradi vsesplošnega osamosvajanja afriških držav izpod kolonialne oblasti je postalo leto 1960 znano kot „leto Afrike“. Leta 1960 so v Skvo Welliyz Kaliformija v ZDA potekale 8. zimske olimpijske igre, v Egiptu so v začetku istega leta pričeli z gradnjo Asuanskega jezu. V finalu evropskega nogometnega prvenstva je Francija, po podaljšku z 2:1 premagala Jugoslavijo. Na izboru za pesem evrovizije v Londonu je zmagala Francija... Istega leta 1960 sta si zvestobo v dobrem in slabem obljubila Slavko Lončarič in Marija Ploj. Petdeset let kasneje pa sta zakonca Lončaril pisala novo poglavje skupne bogate zgodovine. Zapisano bo kot krst rdeče penine pri Lončaričevih. Ker pa se takšne priložnosti ne odvijajo pogosto, se je pri eni najbolj znanih družin v tem delu Slovenskih goric, na „Lončaričevem hribčku“, odvijala prava fešta, katero so pod vodstvom humorista Emila Šmida, popestrili „Kapelskih fantje“ in Godba na pihala Gornja Radgona, kraljica Lončaričevih vin Alenka Šiško, več šampanjskih in vinskih vitezov različnih redov... Penina je vino praznovanj. Nobeno drugo vino ni tako povezano z veseljem in zabavo, s pomočjo mehurčkov in izbranega oksua pričara posebno vzdušje, mlajši postanejo modrejši, starejši mladostnejši. In da bo tako tudi z Lokavsko penino, jo je krstil sam oče šampanjca Dom Perignon (1638 – 1715), v vlogi vinskega in šampanjskega viteza Alojza Filipiča, obred krsta pa je iz francoščine prevajala Helene Erjavec.
Tudi jaz sem bil povabljen na to veliko praznovanje družine Lončarič in sem zelo ponosen in vesel. Rad bi se vam tudi predstavil. Sem Dom Perignon, menih iz opatije Hautviller v francoski provinci Champagne. Poznajo me kot iznajditelja šampanjca. Živel sem v času Ludwika XIV, t.i. Sončnega kralja. On je bil prvi kralj na svetu, ki je bil moje inovacije, torej šampanjec. Kot sem slišal praznuje se danes tukaj tudi rojstni dan gospodarja. Zato vam prisrčno čestitam in vam izrekam moje najboljše želje za srečo in zdravje. Slišal sem tudi, da so na osnovi ideje gospodarja tega doma Slavka Lončariča, proizvedli novo penino, in da jo je zdaj potrebno krstiti“, je uvodoma med drugim dejal častitljivi oče šampanjca, ki je pred slavnostnim obredom krsta, spregovoril tudi nekaj splošnih besed o vinu. In sicer, da lahko naredimo prav dobro penino, je potrebno imeti: vinogradnika, ki bo obdeloval vinograd; modrijana, ki to zakonsko uredi; prostovoljnega umetnika, da bi penino ustvarjal; zaljubljenca, da bi jo popil; in pesnika, ki bo opeval njeno slavo...
„Imamo močen občutek, da smo danes tukaj lahko vsi pesniki in lahko opevamo slavo penine, za katero so uporabljali tri sorte domače vinske trte. Uporabljena tehnologija je bila »methode champenoise« ali šampanjska metoda, to pomeni sekundarna fermentacija v steklenicah. Osnovno vino je bila iz trgatve leta 2007. Donegovano je bilo letos, o so praznovali 50 let poroke Slavka in Marije Lončarič. Seveda se da tudi penino krstiti in to je seveda naša najbolj pomembna naloga. Zato sem pripotoval iz daljne Francije, kljub moji starosti“, je razlagal Dom Perignon alais Alojz Filipič, ki je nadaljeval: „Draga penina! Vem, da si dolgo trpela prvo kot osnovno vino v temni kleti, kjer so te pretakali iz soda v sod, te s silo filtrirali, ti dodali strupeno žveplo, pa še agresivne kvasovke, potem te dali v steklenico in te zaprli v temno klet, za dalj časa. Po končanem dozorevanju so te postavili v stojala in te vsak dan kruto pretresli, dokler se nisi zbistrila in nato so te »degožirali« z močnimi stroji. Za vse kar si trpela in prestala te zdaj krstim, v imenu gospoda, in v imenu Sončnega Kralja Ludwika XIV. Dam ti slovensko ime: Lokavska penina! Bodi blagoslovljena in ostani vedno dobrega okusa in prijazna do vseh gostov ampak predvsem seveda do gospodarja in njegove gospe“.
Dom Perignon je za konec slovesnega krsta še dodal: Živite polno, ne čakajte na jutri, danes že pobirajte cvetove življenja. Hvala in na zdravje. In tako je nova rdeča penina iz Slovenskih goric bila uradno krščena. Na sami slovesnosti pa se seveda ni vseskozi samo jedlo, pilo in plesalo, temveč so si gostje Lončaričevih ogledali marsikaj zanimivega, kot so: stara kmečka hiša panonskega sloga z vso notranjo opremo – etnološko zbirko, potek žganjekuhe, lovska soba, vinoteka, šampanjska in vinska klet, kmetijsko – etnološki muzej s stotinami eksponatov iz preteklosti, ki se jih ne bi sramovali niti najboljši tovrstni muzeji v državi...
Ko prvi jutranji žarki poljubijo svet, se iz prijetnega dremeža prebuja starodavna Negova. Steguje se preko doline, ki skoraj z vseh strani obdaja in poljublja sosednje griče. Od severa proti zahodu na hribčku se razprostira tudi zaselek Lokavci. Na tem prijetnem griču si je pred desetletji izbrala prostor za svoj dom takrat mlada družina Marije in Slavka Lončariča, ki sta postala tudi gornika. Zasadila sta gorico, tako kot so to počeli podložniki negovske gospoščine že pred 400 in več leti, o čemer pričajo arhivski viri v gorskih pravdah. „Gorice so lepo uspevale, okopavanje, ljubeznive dotike pletja, povezovanja, je čutila vinska trta in skoraj vsako leto dajala bogat in sladki dar grozdja. Ob tej stavbi so posadili tudi kaučino potomko 400 letne mariborske trte. Vsako leto se na tem hribčku zbira vesela druščina prijateljev in sorodnikov. Med goricami je smeh, vriskanje in ljuba domača slovenska pesem se dviga do neba. Ob stari domači hiški pa rastejo in se ponosno razprostirajo tudi brajde. Jurko, klinton in izabelo so v bližnji preteklosti izpodrinile žlahtne vinske sorte. Te trte pa so kljubovale času in razmeram samo še na kakšni brajdi za hišo. Danes pa vedno bolj ugotavljamo, da je to zdrava vinska kapljica, saj je pridelana brez škropljenja. Ima čudovito aromo in ravno prav vse tiste lastnosti, da jo prištevamo med dopolnila hrane in tista zdravila, ki razpojejo in raznežijo dušo“, je pred krstom nove penine razlagala kraljica Lončaričevih vin Alenka Šiško.
Marica in Slavko sta že upokojena, ampak njun inovatorski duh ne miruje. Skupaj s prijatelji, strokovnjaki za vino, so tudi na tem Lokavskem hribu ustvarili poseben proces vretja, ki ga imenujemo šampanjska metoda. Torej iz grozdja: jurka, klinton in izabela, je nastala v letu 2010 prva penina v tem negovsko lokavskem okolju. Pridelana je bila z namenom, da razveseli gospodarico in gospodarja za njun zlati skupni jubilej. „V lanskem letu me je na trgatvi tukaj na tem lokavskem griču pri Lončaričevih doletela posebna čast in velika dolžnost. Postala sem vinska kraljica Lončaričeve trgatve. Lani malo za šalo, sedaj pa ugotavljam, da tudi zares. Moja naloga je v vsakem okolju okrog sebe zbirati nove prijatelje, ki spoštujejo žlahtno kapljico z namenom dvigovanja kulture pitja vina. Še posebej se bom trudila to sporočilo prenesti med mlade. Prizadevam si promovirati lokavsko in tudi slovensko vino v turistične namene, saj je naša dežela, dežela sonca in vina. Prizadevam si, da nas žlahtna kapljica povezuje in ne razdvaja, tako kot nam to lepo govori tudi naša slovenska himna, prijatli obrodile, so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko. Zato nam naj bo dragi prijatelji in sorodniki družine Lončarič, posebno zadovoljstvo, da danes prisostvujemo zgodovinskemu trenutku. Krstili bomo novo solzo zemlje, novi dar neba in novi sok življenja – lokavsko penino“, je med drugim dejala kraljica Alenka.
Zadnje novice
