LJUDSKA PESEM NIKOLI NE BO ZAMRLA

Kar 13 skupin na 5. srečanju ljudskih godcev in pevcev "Po našon lejpon Prekmurje"
Velika dvorana Vaško-gasilskega doma v Sodišincih je ob letošnjem sv. Martinu pokala po šivih. Kulturno društvo Ljudski godci „Vinski bratje“ iz Gederovcev so namreč pripravili jubilejno 5. srečanje ljudskih godcev in pevcev „Po našon lejpon Prekmurje“ (Po našem lepem Prekmurju), kjer je nastop kar trinajstih skupin z užitkom spremljalo več sto domačinov in gostov iz Sodišincev in Gederovcev ter seveda tudi od drugod, zlasti z Goričkega. Prisotne in nastopajoče so na prireditvi, katero sta v svojem duhovitem slogu povezovala Bernarda Vogrinčič in Janko Durič, pozdravili tudi župani nekaterih občin, predvsem tistih, ki pomagajo delovanje skupine „Vinski bratje“, ter tistih iz katerih so skupine nastopale na tem srečanju, kot so župan Tišine, Franc Horvat, Cankove – Drago Vogrinčič, Gornji Petrovcev – Franc Šlihthuber, novi in stari župan Puconcev – Ernest Nemec in Ludvik Horvat, hrvaške občine Bednja – Ivan Brezni...
Na nepozabnem večeru, ki je znova potrdil, da ljudsko petje na severovzhodu države gotovo nikoli ne bo zamrlo, je s po tremi pesmimi nastopilo trinajst skupin: KUD Cvetlinski zvon iz Cvetlin na Hrvaškem, Ljudski pevci Gornji Senik (Zveza Slovencev na Madžarskem), Ljudski godci Cugeci (Gaj, Pragersko), Ljudski pevci Vaški zvon (Prečna, Novo mesto), Skupina Zvonček – Društvo upokojencev Moravske Toplice, Cvetje v jeseni (DU Tišina), Ljudski godci 3x2 (KUD Pernica), Ljudsko pevska skupina Taščica (Rače), Ljudski pevci in godci Stari prijatelji (Kicar, Ptuj), Ljudski pevci Štiriperesna deteljica (DU Maribor Tezno), skupina Kan kan, Püconski duet s Pištekon in seveda gostitelji Vinski bratje (vodja Peter Auguštin – harmonikar, Silvo Škodnik – boben, Stanko Mencigar - ribaš kitara, Pavel Celec – lončeni bas, Miran Stojisavljevič – šejf, Franc Karoli – bun-bajs).
Zanimivo je, da sta za kulinarične dobrote poskrbela gosta iz hrvaškega Cvetlina, saj so domačini pripravili samo meso in druge sestavine, zato pa je kotlovina bila v domeni Gabrijela Sava Šmintića, Zagorski golaž pa je skuhal Robert Bencek. Poleg prostovoljnih prispevkov, kot vstopnine, pa so organizatorji za svoje delovanje nekaj zaslužili tudi z bogatim srečelovom. Ob tem so organizatorji zanimivega dogodka, kjer dejansko ni manjkalo ničesar, nekaj pred polnočjo pripravili še krst mošta, saj brez tega dejansko ne bi šlo ob dejstvu, da je že njihovem imenu besedica „vinski“, ob tem se je vse skupaj odvijalo v času sv. Martina.