Ob letošnjem tednu boja proti raku statistika govori, da v Sloveniji letno zboli za rakom več kot 10.000 prebivalcev, med ženskami največ raka na dojkah, med moškimi pa na pljučih Vsako leto je prvi teden v marcu posvečen boju proti raku. Po podatkih Statističnega urada RS, v naši državi zboli za rakom vsako leto več kot 10.000 prebivalcev. Najpogostejša oblika raka pri moških je rak prostate, pri ženskah pa rak dojk. Slovenija sicer sodi med države s srednje visoko stopnjo obolevnosti in umrljivosti za rakom. Rak je eden najpogostejših vzrokov smrti v razvitem svetu ter skupno ime za več kot dvesto malignih bolezni. Po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je polovica vseh rakov posledica načina življenja in vplivov iz okolja. Svetovna zdravstvena organizacija objavlja svoje projekcije svetovnega bremena bolezni, tudi raka, za obdobje 2002–2030. V Evropi zboli za rakom vsako leto 3,2 milijona prebivalcev. Med prebivalci Evrope so najpogostejši rak dojke, rak debelega črevesa in danke ter rak na pljučih.
Po dokumentu: Ocene incidence raka in smrtnosti zaradi raka v Evropi za leto 2006, lahko med drugim ugotovimo: Pri enem od treh Evropejcev je ugotovljen rak, eden od štirih zaradi te bolezni umre. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropi, takoj za boleznimi srca in ožilja. Vsak dan zboli za rakom več kot 6.000 Evropejcev, 3.000 jih zaradi te bolezni umre. Pri več kot polovici obolelih in umrlih za rakom je šlo za rak dojke, prostate, debelega črevesa ali pljuč. Rak dojke je bil daleč najpogostejša oblika bolezni med ženskami (30,9 % vseh primerov obolevnosti za rakom in 16,7 % smrti zaradi raka pri ženskah). Rak prostate je bil najpogostejša diagnosticirana oblika raka pri moških (predstavljal je 24,1 % vseh primerov obolevnosti za rakom in 10,4 % smrti zaradi raka pri moških). Preživetje tistih, ki so zboleli za rakom, je bistveno nižje v vzhodnoevropskih državah, kot v državah EU-15. Do leta 2015 se bo število Evropejcev, zbolelih za rakom, še povečalo, v veliki meri kot posledica staranja prebivalstva.
V Sloveniji obolevnost za rakom narašča, saj zboli za rakom letno več kot 10.000 prebivalcev, zaradi posledic te bolezni pa jih umre okrog 6.000. Rak postaja v razvitem svetu glavni vzrok smrti in podobno kot v drugih evropskih državah je med vzroki smrti tudi pri nas na drugem mestu. Podatke o incidenci raka (tj. o pogostnosti raka oz. obolevnosti za rakom v določenem obdobju med določeno populacijo na določenem ozemlju) v Sloveniji se zbirajo v Registru raka za Slovenijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Omenjeni register je eden najstarejših populacijskih registrov v Evropi; ustanovljen je bil leta 1950 kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o vseh novih primerih raka (incidenci) ter o preživetju bolnikov s to boleznijo. Z zbranimi podatki se Register raka za Slovenijo vključuje tudi v mednarodne podatkovne zbirke in mednarodne raziskave na tem področju. Kljub dobri preventivi bo rak še vedno pogosta bolezen tudi v Sloveniji. Register raka za Slovenijo je leta 2008 na podlagi podatkov iz obdobja med letoma 1996 do 2005 napovedali incidenco raka do leta 2013, po kateri pričakujejo več kot 14.000 novih primerov. Če se današnje stanje ne bo bistveno spremenilo, bo po izračunih do 75. leta starosti zbolel za rakom skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije in skoraj vsaka tretja prebivalka Slovenije.
Stopnja obolevnosti za rakom se povečuje tudi med otroki. Pri otrocih in mladostnikih je pri nas rak praviloma redka bolezen, vendar se v zadnjih 15 letih, podobno kot po svetu, incidenčna stopnja tudi pri tej skupini prebivalstva zvišuje (povprečno za 1,8 % letno). Povprečno za 2,7 % na leto pa se znižuje stopnja umrljivosti otrok in mladostnikov, obolelih za rakom, saj je uspešnost zdravljenja pri njih vedno večja. Med otroki so najpogostejše levkemije, tumorji centralnega živčnega sistema in Hodgkinovi limfomi.
Pri nekaterih rakih so razlike med spoloma velike, pri drugih manjše. Po podatkih iz omenjenega registra zboli med osebami v starostni skupini 35–49 let za rakom 8 % moških in 12 % žensk. V najstarejši starostni skupini, tj. med osebami po 75. letu starosti, pa je delež obolelih med ženskami 33-odstoten, med moškimi pa 25-odstoten. Največ moških zboli pri nas za rakom med 50. in 74. letom, in sicer 65 % vseh moških, ki zbolijo za rakom; delež bolnic z rakom v starosti 50–74 let pa je 51-odstoten. Tudi v Sloveniji, tako kot v razvitih zahodnih državah, se zbolevnost za pljučnim rakom veča hitreje pri ženskah kot pri moških (vsako leto v povprečju zboli okrog 1000 ljudi, med njimi okrog 800 moških). Strokovnjaki pričakujejo, da bo pri moških pljučnega raka na prvem mestu zamenjal rak prostate. Pri moških in ženskah se veča incidenca raka debelega črevesa in danke, malignega melanoma in drugih kožnih rakov, raka trebušne slinavke in ne-Hodgkinovega limfoma.
V Sloveniji je rak dojke pri ženskah na prvem mestu že vrsto let, leta 2006 je predstavljal 21,2 % vseh rakov pri ženskah. Vsako leto je v povprečju za 3,3 % več takih bolnic. Pogosteje obolevajo za to vrsto raka ženske v osrednji in zahodni Sloveniji, nekoliko manj pa v vzhodni Sloveniji. Čeprav pri nas tri četrtine žensk zbolijo za rakom dojk po svojem 50. letu in čeprav se rak dojk pojavi pred 30. letom starosti le izjemoma, se starost žensk, ki obolevajo za to boleznijo, niža. Vse več bolnikov z rakom tudi v Sloveniji preživi. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Tako se, čeprav se obolevanje za to vrsto raka povečuje, smrtnost zaradi te bolezni v zadnjih letih v razvitem svetu zmanjšuje – z načrtnim »iskanjem« raka pri najbolj ogroženih ženskah – s t. i. presejalnimi testi – in z uvajanjem novih učinkovitejših načinov zdravljenja. Po napovedih naj bi v prihodnosti zbolela za rakom dojke vsaka osma ženska. Letno umre okrog 400 žensk.
Petletno relativno preživetje obolelih za rakom dojke v Sloveniji v obdobju 2001–2005 je bilo 83-odstotno in se je v primerjavi s petletnim preživetjem bolnic, ki so zbolele v letih 1996–2000 (77 %) pomembno povečalo, še izraziteje pa glede na obdobje 1991-1995 (takrat je bilo petletno preživetje samo 69-odstotno). Zmanjševanje tveganja smrti za rakom ob večanju incidence kaže, da je zdravljenje uspešnejše in da vse več bolnikov ozdravi ali živi s to boleznijo, torej zaradi nje ne umrejo. Ob koncu leta 2005 je v Sloveniji živelo več kot 61.000 oseb, ki so se zdravile zaradi raka. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je rak v Sloveniji po številu umrlih za to boleznijo na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. V letu 2008 je zaradi rakavih obolenj v Sloveniji umrlo 5.762 ljudi.
Letno za rakom po celem svetu zboli več kot 12 milijonov bolnikov, 7,6 milijona jih zaradi raka umre. Po podatkih Onkološkega inštituta letno v Sloveniji za rakom zboli okrog 12.000 ljudi, umre pa jih približno 6000. Pričakovati je, da bo med rojenimi leta 2007 za rakom do 75. leta starosti zbolel skoraj vsak drugi moški in skoraj vsaka tretja ženska. Pri moških je bil leta 2006 v Sloveniji najpogostejši rak pljuč - 15,8%, takoj za njim pa rak prostate -14,6 %. Sledijo rak kože - 14,5 %, debelega črevesa in danke - 12,7 %, glave in vratu - 6,1 % ter rak želodca - 4,6%. Pri ženskah je bil na prvem mestu rak dojk, ki predstavlja 21,2 %. Temu sledijo rak kože - 17,5%, debelega črevesa in danke - 10,5 % , pljučni rak -5,5% in rak materničnega telesa - 5,3 %.
Dobro je vedeti!!!!
Strokovnjaki že leta govorijo, da je kemoterapija edini način pri zdravljenju raka. Eden izmed njih John Hopkins pa pravi, da obstaja tudi kak drug način. In kaj pravi John Hopkins o tem, kako živeti z rakom in kako ga odpraviti: 1. Vsak človek ima v svojem organizmu tudi celice raka. Le te pa ne moremo prepoznat z običajnimi testi, dokler jih ne nastane okrog milijarde. Ko rečejo zdravniki pacientu, da ni več malignih celic po terapiji, to samo pomeni, da jih ne najdejo z običajnimi testi.. 2. Celice raka se pri človeku pojavijo 6 do 10 krat v življenju. 3. Ko je imunski sistem človeka dovolj močan, se celice raka same uničujejo in njihovo razmnoževanje je preprečeno. 4. Ko ima človek raka, pomeni, da je prišlo do pomanjkanja hranilnih snovi v celicah. Vzroke lahko iščemo v genetiki, okolju, prehrani, načinu življenja. 5. Če hočemo to nadoknaditi je nujno treba spremeniti način prehranjevanja, da se okrepi imunski sistem. 6. S kemoterapijo uničimo rakaste celice, žal, pa tudi zdrave celice v kostni substanci in prebavnem traktu.. Pride tudi do okvare jeter, ledvic, srca, pljuč itd. 7. Z obsevanjem, uničimo rakaste celice, a poškodujejo se tudi zdrave celice in organi. 8. V začetku se s kemoterapijo in obsevanjem zmanjšuje velikost tumorjev. Z daljšim uporabljanjem tega načina zdravljenja pa ni več posebnih rezultatov. 9. Ko nastane preveč toksinov zaradi kemoterapije in obsevanja, postane imunski sistem slaboten in uničen. Tako smo bolj dovzetni za okužbe in druge težave. 10. Zaradi kemoterapije in obsevanja pride lahko do mutacije celic, ki postanejo odporne in jih je še težje uničiti. 11. Priporočljivo je, da rakastih celic ne hranimo in tako preprečimo njihovo razmnoževanje. a. Sladkor hrani rakaste celice. Izločite sladkor, in tako boste odvzeli pomembno prehrano rakastim celicam. Prav tako so škodljivi sladkorni nadomestki. Bolj koristni so naravni sladkorni nadomestki kot je med ali melasa. Tudi kuhinjska sol vsebuje škodljive dodatke, s katerimi belijo sol. Manj škodljiva je morska sol. b. Mleko spodbuja nastajanje sluzi, predvsem v prebavnem traktu. Sluz pa je hrana za rakaste celice. Priporočajo uživanje sojinega mleka. c. Rakaste celice uspevajo v kislem okolju, takšno okolje ustvarja meso. Priporočako ribe in nekaj belega mesa. Svinjina in govedina nista priporočljivi, saj to meso vsebuje živalske antibiotike in hormone za rast. d. Dieta, ki je sestavljena iz 80% sveže zelenjave, sadja in sokov, žitaric, jedrc, bo ustvarila v organizmu alkalno okolje. 20% je lahko kuhane hrane, ki vključuje tudi fižol. Sokovi sveže zelenjave vsebujejo žive encime, ki se hitro absorbirajo in pridejo v celico v petnajstih minutah. Ta hrana pospešuje rast zdravih celic. Pijte sokove različnih vrst zelenjave, ki naj bodo sveži. Jejte surovo zelenjavo 2 do 3krat na dan. Encimi se uničujejo pri 40 stopinjah. e. Izogibajte se kave, čaja, čokolade, ker imajo visoko vsebnost kofeina. Zeleni čaj je bolj priporočljiv, ker ima v v sebi alkaloide, ki pomagajo telesu v boju proti raku. Piti je treba dobro vodo, ki ne vsebuje težkih kovin in toksinov; vodovodna voda je večkrat oporečna. Torej pijte filtrirano vodo ali pa zdravo studenčnico. Destilirani vodi se tudi izogibajte, ker je kisla. 12. Mesne beljakovine so težko prebavljive in telo uporabi mnogo encimov, da jih prebavi. Neprebavljena hrana pa ostaja v črevesju in je vzrok nastajanja novih toksinov. 13. Stene rakastih celic so prekrite z odpornimi beljakovinami. Z zmanjšanjem količine mesne prehrane, se encimi lažje spopadajo s temi beljakovinskimi stenami in omogočijo prodor obrambnim celicam, ki uničujejo rakaste celic. 14. Nekatere snovi dvigajo imunski sistem (IP6, flor, antioksidanti, vitamini, minerali EFA itd.). Obrambnim celicam v organizmu omogočajo uničevanje raka. 15. Rak je bolezen uma, telesa in duše. Aktiven in pozitiven um pomaga pri zdravljenju te bolezni , oziroma preprečuje njen nastanek. Jeza, nesprejemanje in zagrenjenost ustvarjajo kislost. Negujte duh ljubezni in odpuščanja. Naučite se sproščanja in uživanja v življenju. 16. Rakaste celice se ne razmnožujejo v okolju, kjer je dovolj kisika. Telesne vaje in globoko dihanje dovajajo več kisika celicam.
Ob tem: Ne uporabljajte plastične embalaže; Ne zmrzujte vode v plastičnih steklenicah; Ne uporabljajte plastične posode v mikrovalovki. John Hopkins je to napisal v vseh svojih člankih in poslal medicinskim centrom. Kemijski element dioxin povzroča raka, posebno na dojki. Dioxin je visoko toksičen za celice našega organizma, zato ne zamrzujte vode v plastičnih steklenicah, ker se na ta način izloča dioxin iz plastike. Tudi uporaba mikrovalovne pečice ni priporočljiva...