Sprehajalci ob reki Muri v Gornji Radgoni odkrivajo kako je nekaterim malo mar do humanitarne pomoči, ki jo sami prosijo; Tudi ribiči ogorčeni nad početjem neznancev, ki so na obrežje reke Mure odvrgli desetine plastičnih vrečk odpada in smeti ter velike količine oblačil, ki so jih v teh dneh delili v Karitasu. Še se ni polegla polemika o nedavnem odkritju v notranjosti države, kjer naj bi nekdo prodajal živila, ki so brezplačna in predvidena le v humanitarne namene, a se je nekaj podobnega zgodilo tudi v Gornji Radgoni. Pravzaprav v mestu ob reki Muri ni bilo prodaje humanitarne pomoči, temveč so jo očitno zlorabili tisti, ki so jo prosili. Sam dogodek, na katerega nas je opozorilo veliko sprehajalcev ob reki Muri, tik pod grajskim hribom v Gornji Radgoni, pa potrjuje, da kljub hudi krizi, še vedno živimo zelo dobro, nekateri pa se norčujejo iz humanitarnih organizacij in njihovega dobrodelnega dela. Ob tem se norčujejo tudi iz ljudi, ki so pripravljeni pomagati tudi če odtrga od lastnih ust. In na koncu; z rečmi, ki so jih dobili kot pomoč, onesnažujejo okolje in naravo. Torej skrajnje nehumano, nečloveško in tudi nesramno! Poleg oblačil, ki so še pred nekaj dnevi bila v skladišču župnijske Karitas v Gornji Radgoni, pa so na obrežju reke Mure tudi vreče drugih odpadkov, bog ga vedi kaj vse. Morebiti tudi kaj nevarnega za reko Muro in sploh naravno okolje. Vse pa je zmetano kar iz avtomobila ali celo tovornjaka z Gubčeve ulice proti reki Muri.
„Smo ena izmed povprečnih družin v občini Gornja Radgona: Vemo, da življenje ni lahko. Zaenkrat je v družini samo še en zaposlen, imamo dve hčerki, kar pomeni, da si ne moremo privoščiti oblačila, ki bi si jih želeli in jih več ali manj tudi sami dobimo od sorodnikov ali od ostalih znancev. Ker pa zlasti otroci prerastejo oblačila, smo se odločili, da bomo prerasla oblačila podarili Karitasu, za pomoč otrokom, ki oblačila potrebujejo bolj kot mi in si jih sami ne morejo privoščiti. Vse lepo in prav, vse do izpred par dni, ko smo ta oblačila, ki smo jih podarili Karitasu, našli ob sprehajalni poti ob reki Muri, pod Radgonskim gradom. Zelo smo razočarani, ker smo z tem humanitarnim dejanjem hoteli nekomu pomagati, čez čas pa najdemo te reči, ki s katerimi smo nekomu želeli pomagati, odvržene ob reki Muri“, sta nam pisala Radgončana, ki ne želita biti imenovana, a njihovi imeni niti nista najpomembnejša. Pomembno je, da sta želela pomagati, potem pa med sprehodom ugotovijo, da so oblačila, ki so jih še pred dnevi nosili njuni hčerki, končala v naravnem okolju.
Dekleti pa v istem pismu pišeta: „S ponosom sva nosili svoja oblačila in jih z veseljem oddale otrokom v pomoč. Ko pa sva bili priči temu nemoralnemu dejanju sva bili zelo razočarani. Kako so ljudje lahko takšni, da odvržejo ponujeno pomoč? Naj bi bili vsaj malo hvaležni in pokazali vsaj malo spoštovanja“, oče in mama pa dodajata: „Naj se Karitas, Rdeči križ ali katerakoli dobrodelna ustanova v bodoče vpraša komu dajejo pomoč, glede na to, da se eni trudimo, da bi pomagali, drugi pa to odvržejo. Najprej vse lepo operemo in zlikamo, potem podarimo, da jih bodo koristno uporabili ne pa odmetavali ob reki Muri. Če bi vedeli, da se bodo ljudje obnašali na tak način, da bodo metali oblačila vstran in ne bodo kazali hvaležnosti do tega, potem tudi mi ne bi pomagali. Raje bi namesto Karitasu ali Rdečemu križu, ter bomo raje te stvari dali med kosovne odpadke. Tako vsaj ne bomo videli tega, kot vidimo sedaj ob obrežju reke Mure. Ob tem narava ne bo onesnažena z našo humanitarno pomočjo oz. oblačili naših otrok“. Razočarana Radgončana, ponosna oče in mati pošiljata samo že eno sporočilo: Če si deležen humanitarne pomoči, je ne zavrzi v naravo!
„To je groza. Ljudje so skrajnje nesramni, da po eni strani prosijo za pomoč, potem pa s to isto pomočjo onesnažujejo naravno okolje. Takšni ljudje, ne le da si ne zaslužijo pomoč, temveč bi jih bilo treba tudi drasično kaznovati ali poslati na prisilno delo, naj se malo naučijo kako je potrebno spoštovati vse in vsakogar“, nam je na kraju dogodka, na obrežju reke Mure, razlagal Jože Petek, ki rad sprehaja ob reki Muri. Še bolj jezen je bil Janez Žnidarič, ki vsakodnevno po tem območju sprehaja kužka in je zgrožen. Poleg na neznane storilce, ki so odvrgli ves ta odpad, med katerimi tudi humanitarno pomoč, pa je Žnidarič razočaran tudi nad odgovornimi službami, ki ne poskrbijo, da bi se območje saniralo.
Torej, ne le razočarana radgonska družinica, temveč so ogorčeni tudi tukajšnji ribiči in stotine sprehajalcev, ki koristijo lepo vreme za sprehajanje in nabiranje prvega pomladnega cvetja. Žalostne „slike“ odpada v naravi, pa z grožnjo opazujejo tudi stotine sprehajalcev z drugega brega reke Mure, iz sosednje Avstrije. Zato bi ustrezne službe na naši strani morale poiskati storilce, ter jih tudi ustrezno kaznovati, čeprav naj bi šlo za socialno šibkejše ljudi. A če so sposobni odmetavati humanitarno pomoč, so najbrž sposobni plačati tudi kazen. Po drugi strani pa bo nekdo moral nemudoma pospraviti za nepridipravi, kajti hudo bi bilo čakati na vseslovensko čistilno akcijo, ki bo 17. aprila...