V navzočnosti številnih gostov iz lokalnih skupnosti, sorodnih društev in zveze, na čelu s predsednikom Zveze društev Diabetikov Slovenije (ZDDS) Jankom Kušarjem, in slabe polovice od skoraj 200 članov, je v prostorih OŠ Gornja Radgona potekal redni letni občni zbor Društva diabetikov Gornja Radgona. Letošnji zbor, na katerem so najbolj zaslužnim članom in drugim posameznikom, podelili tudi visoka priznanja ZDDS, je imel tudi predznak „volilni“, saj so po razrešitvi dosedanjih organov društva, izbrali novi izvršni in nadzorni odbor, ter disciplinsko komisijo. In tudi v naslednji mandati med leti 2008 in 2012 bo predsednik sicer zelo dejavnega društva, Franc Cehnar. Prav slednji je namreč tudi gonilna sila društva v katerega je včlanjenih skoraj 200 članic in članov. V novem vodstvu društva pa je tudi nekaj novih imen, poleg Cehnarja pa so zraven: Karel Bratuša, Anton Golob, Božo Barovič, Nada Valner, Darja Lesjak, Anton Horvat, Marta Wlof, Polde Ivanek, Danica Teodorovič, Alenka Šek, Marija Žinkovič in Jože Ficko. In enako kot doslej, si je društvo tudi za leto 2008 zadalo obsežen plan dela, katerega nameravajo s skupnimi močmi tudi realizirati.
Še pred volitvami in sprejemom plana dela, so člani društva in prisotni gostje prisluhnili poročilo o opravljenem delu v minulem letu in obdobju, in jasno je bilo, da gre za sila dejavno društvo, kjer je posebna skrb namenjena lajšanju bolečin ter vsem drugim vrstam pomoči in samopomoči. Tukaj so predvsem različna predavanja in druge vrste strokovnih izobraževanj, potem rekreiranje, druženje, izmenjava izkušenj ipd. Društvo diabetikov Gornja Radgona, ki deluje kot humanitarna organizacija v javnem interesu, vzpodbuja zdravljenje sladkorne bolezni in izboljšujejo kvaliteto življenja oseb obolelih z diabetesom. „Tukaj je predvsem ugotavljanje zdravstvene problematike oseb s sladkorno boleznijo; zdravstveno osveščanje teh oseb; lajšanje socialnih in psihosocialnih stisk in težav; delujemo pa tudi na preprečevanju poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov; dietni prehrani oseb s sladkorno boleznijo; ustvarjanju možnosti za čimbolj kvalitetno in samostojno življenje bolnikov; informiranju članstva javnosti in organov oblasti o sladkorni bolezni in z vzroki obolenja in zdravljenjem povezanih problemov; zdravstveno-rekreativni dejavnosti sladkornih bolnikov ipd. V te namene društvo izvaja predvsem: organizira predavanja o zdravljenju sladkorne bolezni, zdravi prehrani, zdravem načinu življenja in druge vrste izobraževanja povezana s to tematiko; sodeluje s pristojnimi državnimi in drugimi organi na nivoju države, občine in lokalne skupnosti pri razreševanju problematike oseb obolelih za sladkorno bolezen; informira svoje člane in širšo javnost o vzrokih nastanka, zdravljenju in posledicah sladkorne bolezni...“, je uvodoma dejal predsednik Cenhar.
Dodal je, da društvo sodeluje s proizvajalci zdravil, zdravstvenih pripomočkov in drugih proizvodov, ki sladkornim bolnikom lajšajo življenje ali omogočajo večjo kvaliteto, ter svojim članom omogoča čim ugodnejši nakup teh artiklov; organizira sestanke, srečanja in druge oblike sestajanja članov Društva oseb obolelih za sladkorno boleznijo, njihovih svojcev in oseb povezanih s problematiko uresničevanja skupni ciljev društva; aktivno deluje pri razvijanju, izvajanju in organiziranju posebnih socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih, športno- rekreativnih, družabnih in drugih programov za člane društva in njihove svojce; pridobiva sredstva za svoje delovanje in s temi sredstvi financira svoje delovanje; aktivno sodeluje v organih in organizacijah s katerimi se je društvo združilo z namenom skupnega doseganja dogovorjenih ciljev... In eden ciljev, kratko predavanje – delavnico o diabetesu je že na občnem zboru, realizirala predavateljica, VMS Jožica Klajnščak.
Na samem zboru, kjer smo tudi slišali, da so otroci – šolniki z radgonskega območja dosegli več kot solidne rezultate na državnem tekmovanju v zanju o sladkorni bolezni, so predsednik ZDDS, Janko Kušar, predsednika komisije za priznanja na ZDDS Branko, in predsednik radgonskega društva Franc Cahnar, podelili priznanja ZDDS osebam, ki so še posebej doprinesli uspešnemu delovanju radgonskih diabetikov. Tako so bronaste plakete prejeli; donedavna direktorica ZD Gornja Radgona Marija Kuzma, dr. stom., ki je najbolj zaslužna, da so radgonski diabetiki dobili svojo ambulanto; zdravnik mnogih tukajšnji diabetikov, Branko Avsec, dr. med.; VMS Jožica Klajnščak, ki tudi veliko skrbi za zdravljenje diabetikov z radgonskega območja. Izmed članov društva pa sta bronasto plaketo prejela tajnik: Božo Barovič in blagajnik Darja Lesjak. Na predlog vodstva ZDDS pa so predsedniku Cehnarju, namesto bronaste, podelili srebrno plaketo ZDDS. Ocenili so namreč, da je v Sloveniji malo ljudi, ki bi s takšno voljo in elanom delovali v društvih diabetikov.
Sicer pa, med najhujšimi in najbolj tveganimi boleznimi sodobnega človeka je gotovo tudi sladkorna bolezen ali diabetes melitus. Gre za presnovno bolezen, kjer je organizem deloma nesposoben pretvarjati sladkor, ki ga prejme s hrano, v škrob. To je tudi sila nevarna bolezen, kjer trebušna slinovka dela premalo insulina in se zaradi nezadovoljive razgradnje maščob lahko pojavi zastrupitev s kislimi snovmi. Količina sladkorja v krvi je zvišana, sladkor pa se izloča v seču. Osnovna znamenja bolezni so žeja, veliko seča, huda lakota, stalna slabost, hujšanje in podobno. Zdravljenje poteka z omejitvijo sladkorja, moke, škroba, maščob v hrani ter v hujših primerih z insulinom, vedno pa je potrebno biti pod zdravniškim nadzorom. Tako kot po vsem svetu je sladkorna bolezen šele po 2. svetovni vojni postala rastoč, pereč in strah vzbujajoč socialno medicinski, v zadnjem času pa tudi ekonomski problem. Sedaj že lahko govorimo o epidemiji 21. stoletja, saj bolezen predstavlja velik problem ne samo za bolnika in njegovo družino, temveč za celotno družbo. Da gre dejansko za epidemijo potrjuje tudi nekaj podatkov; Leta 1962 je bilo v Sloveniji 4.504 bolnika (ob 1.605.000 prebivalcev), ker pomeni, da je bilo obolelih le 0,28 državljanov. Leta 1995 je bilo približno 70.000 bolnikov ob skoraj dva milijona prebivalcev, danes pa je že več kot 130 tisoč bolnikov ob enakem številu prebivalcev, kar pomeni, da je šest odstotkov Slovencev tudi diabetikov. Sladkorna bolezen, katera žal nenehno narašča tako v Sloveniji kot drugod po svetu, povzroča hudo kronično pešanje zdravja, lahko pa tudi zgodnjo smrt. Posledice bolezni so sploh lahko zelo hude. Povečuje se namreč število kasnejših zapletov, kot so slepota, odpoved ledvic, gangrena in amputacija okončin, možganske kapi, srčni infarkti in mnoge druge spremljajoče bolezni.
Sladkorni bolniki pa si lahko veliko pomagajo tudi sami, in zato se predvsem združujejo v socialno humanitarna Društva sladkornih bolnikov ali diabetikov, ki delujejo po vsej državi. Teh je trenutno v državi okrog 40, v njih pa je včlanjenih le okoli 18.000 bolnikov, kajti v Sloveniji po neuradnih podatkih nad 130.000 diabetikov, a je v društva tako včlanjena le dobra desetina.