Obiskati Dom starejših občanov v Gornji Radgoni, v katerem biva 150 stanovalcev, je prijetno doživetje. Lahko bi rekli, da je dom zakladnica spominov, tistih ki jim je um ohranjen, iz življenja ljudi v preteklosti. Vsak stanovalec bi vam povedal svojo življenjsko zgodbo, ki je enkratna in neponovljiva. Neponovljivo življenjsko zgodbo ima tudi stanovalka doma Cilka Dimec Žerdin, ki je častna občanka občine Gornja Radgona, h kateri nas je, ob našem obisku, popeljal direktor doma mag. Marjan Žula. Tega obiska smo bili veseli mi, ter tudi naša sogovornica, ki je tačas, zaradi zloma noge, prikovana na bolniško posteljo. Kot je modro dejala, ni bolna, le hodit ne more.
In res, ne kaže, da bi jo dajale kake bolezenske težave. Našli smo jo pri »delu«, kajti pred njo, na postelji, posebni »mizici«, je bil vklopljen računalnik, s katerim ustvarja in si krajša dneve. Ker je pri njenih letih, rojena v družini 12 otrok, 1930. leta v Žiških v Prekmurju, malo takih, ki obvladajo delo z računalnikom, smo jo vprašali, kje je nabirala potrebno znanje? »Moram povedati, da me je za delo na računalniku navdušil sin Andrej, ki mi je tudi dal potrebno znanje. Za to sem mu neizmerno hvaležna. Z računalnikom lahko pišem, iščem zanimivosti in podatke, ki me zanimajo, po internetu in z njim igram tudi šah.«
In že sva pri njenem konjičku, to je šahu, kateremu je posvetila velik del življenja in prostega časa. »Prvič sem se s šahom srečala pri stari mami Mariji Kolenko 1941. leta v Črenšovcih. Kot 10 letno deklico, me je babica navdušila za to igro. Šah tako igram že polnih 74 let. Še več. Skozi to obdobje sem začela zbirati šahe različnih oblik in iz različnih materialov. Tukaj v domu imam razstavljenih 34 najbolj zanimivih šahov. Stalno rastavo mi je omogočilo vodstvo doma, za kar sem jim hvaležna. Ker se razstava nahaja v avli doma, si jo lahko ogledajo stanovalci in obiskovalci doma. Seveda imam, ob teh, ki so tu razstavljeni, še veliko različnih šahovskih garnitur iz širnega Sveta. Ker so mnogi prijatelji vedeli za moje nagnjenje, se pravi zbiranje šahov, so mi jih iz raznih potovanj prinašali kot darila. Če me vprašate, katera garnitura mi je najbolj všeč, bi vam povedala, da so mi vse drage. Skozi nje vidim prijatelje, ki so me osrečili z darilom, katero mi je večni spomin.« Naša sogovornica je bistrega duha, saj še vedno zaigra partijo šaha, največkrat z bratom Marjanom, ki je te dni praznoval 60 letnico življenja, in živi v njeni hiši v Lastomercih. Zanimivo je, da šahira tudi z »računalnikom«. Kot nam je dejala, si to igro bistri in ohranja um. Ob tem še moramo omeniti, da je njena zbirka bila deležna pogleda svetovnih šahovskih velemojstrov, ko jih je na Svetovnem šahovskem prvenstvu , ki je potekalo na Bledu, predstavila na razstavi.
Cilka Dimec Žerdin, ki je diplomirana defektologinja in je nazadnje bila ravnateljica OŠ s posebnimi potrebami v Gornji Radgoni, ni samo šahistka, je tudi pisateljica. Doslej je napisala 7 knjig. Njena prva knjiga nosi naslov Leto upanja in ljubezni, zadnja pa Kronika Črešnjevskih tamburašev, ki je izšla ob 100. letnici Tamburaškega društva Peter Dajnko Črešnjevci. V njej je, s pomočjo pokojnega vodje tamburašev Alojza Wolfa, zbrala gradivo za ustvarjanje knjige. Moramo tudi omeniti njeno znamenito knjigo Oj, hišica očetova, v kateri je predstavila slovitega psihologa, antropologa in duhovnika dr. Antona Trstenjaka, rojenega v Rodmošcih. Mirno lahko rečemo, da mu je postavila spomenik, ki ga ne bo uničil čas. Veliko zanimivega še smo izvedeli ob tem obisku. Sama je dejala, da ni treba pisat na široko, saj jo veliko Radgončanov in tudi širše pozna Dejala pa je, da je vesela, da osebje doma tako lepo skrbi za stanovalce, ki v domu preživljajo jesen življenja.