Čeprav živi sama, nikoli ni osamljena

Na prijetnem obisku in klepetu pri Nežiki Fekonja v Rodmošcih.
Te dni je lep življenjski jubilej, 80. letnico obhajala Nežika Fekonja iz Rodmošcev, torej iz kraja v Slovenskih Goricah, kjer se je med drugimi rodil znani slovenski psiholog, teolog, dr. Anton Trstenjak. Na posebno druženje pri slavljenki je vabil Nežkin nečak Alojz Fekonja, ki živi v Ljubljani, samo slavje je visokem življenjskem jubileju, je sicer potekalo v Gostišču pri Antonu v Cerkvenjaku, kamor je slavljenk s „taksijem oldtimerjem“ popeljal kar ljubljanski nečak Alojz.

Nežika Fekonja, rojena Omulec, se je rodila 10. aprila 1936 v Rodmošcih. V družini dveh otrok, ki je imela le 1,20 ha zemlje. Vseeno so redili po dve kravi in prašiče za svoje potrebe. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni. Ker se je dobro učila, jo je ravnatelj nižje gimnazije v Gornji Radgoni Manko Golar, povabil da se vpiše vanjo. Uredil ji je celo brezplačno bivanje v internatu, a vseeno se ni odločila za tovrstno šolanje. Leta 1957 se je poročila z Antonom Fekonja, ki pa je pred 13 leti umrl. V družini sta se jima rodili hčerki Cvetka, ki ima dom nekaj sto metrov stran od rojstne hiše v Rodmošcih, ter hčerka Majda, ki si je dom uredila na Noričkem Vrhu. Obe hčerki imata družini in sta jo obdarili z vnuki Rokom, Nikom, Kajo in Filipom.

Čeprav živi v hiši sama, ni nikoli osamljena, saj jo pogosto obiščejo njeni otroci z družinami, pa tako tudi vnuki. Pri njej so deležni dobrot, ki jih pripravlja v njeni ohranjeni krušni peči. Speče še domači kruh, sirove pogače, kvasenice, ocvirkovke in prleške gibanice. Tokrat pa ji ni bilo potrebno, za praznovanje njenega življenjskega jubileja, pripravljati dobrot, saj sta ji slovesno praznovanje v Gostišču pri Antonu pripravili hčerki Cvetka in Majda z družinami. Nežika, je bila vseskozi vezana na zemljo. Tako tudi sedaj ne more brez vrta. Ob hiši si je obdržala le 30 arov zemlje, kjer raste sadje in lahko obdeluje svoj vrt. Njena ljubezen so tudi rože, ki jih goji vse od mladosti. Rada tudi kaj prebere in si tako krajša čas. Še najbolj vesela je, ko jo obiščejo njeni, pa tudi sosedje in prijatelji. Slavljenka Nežika, ki ji želimo, da bi ji služilo zdravje, in da bi se lahko še dolgo veselila življenja, je večino življenja bila zaposlena v nekdanjem gospodarskem gigantu Elrad v Gornji Radgoni.