Izjemno prijetno in veselo je bilo pred dnevi v lovskem domu LD Prosenjakovci, tik ob madžarski meji. Predsednik LZS, mag. Srečko Felix Krope je namreč, skupaj s sodelavci in starešino LD Prosenjakovci Ludvikom Rituperjem, pripravil sprejem za nekatere posameznike in organizacije, ki so letos tako ali drugače prispevali promociji in razvoju slovenske lovske organizacije in sploh zelene bratovščine. Ta čast je letos pripadla Boštjanu Mačeku, ki je kot prvi slovenski strelec na sredozemskih igrah 2009 v Pescari v Italiji osvojil prvo slovensko kolajno najbolj žlahtnega leska in je član LD Radovci. Enako tudi člani Kulturno umetniškega društva Prekmurski rogisti, ki so na 1. madžarskem tekmovanju lovskih rogistov z mednarodno udeležbo 4.julija 2009 v Mecseku osvojili 3. mesto, ter organizatorji, sodelujoči in posamezni udeleženci 2. otroškega lovskega tabora, ki ga je organizirala Zveza lovskih družin Prekmurja, med 2. in 5. julijem 2009 v lovskem domu v Prosenjakovcih. Vsem omenjenim so bila podeljena zaslužna priznanja in priložnostne nagrade, saj so, kot je dejal prvi slovenski lovec, mag. Srečko Felix Krope naredili veliko za uspehe ter promocijo slovenskega lovstva.
Boštjan Maček je član LD Radovci od leta 1990 in se udejstvuje v streljanju na glinaste golobe v disciplini »Trap«, kje je dosegel zavidljive uspehe, kot so: Sredozemski prvak leta 2009; Na evropskem prvenstvu v Osijeku leta 2009 je posamezno osvojil 4. mesto z ekipo pa zasedel tretje mesto. Na svetovnem pokalu v Nemčiji 2008 se uvrstil na 5. mesto, leta 1998 na EP na Finskem se uvrstil na 9. mesto; leta 2007 na svetovnem prvenstvu na Cipru se je uvrstil na12. mesto; Na SP na Pragerskem leta 2009 se je uvrstil na 14 mesto; je 4 x prvak slovenske Trap lige; 7 x je bil državni prvak; Državni prvak lovskem pokalu in večkratni zmagovalec v »Gand Prix-u« v Sloveniji in tujini.
KUD Prekmurski rogisti deluje od leta 1972 in je najstarejša skupina rogistov v Sloveniji. Do leta 1999 jo je vodil starosta slovenskih rogistov, profesor Jože Grlec, sedaj pa je umetniški vodja skupine profesor Stanko Peterka. Leta 2003 se je skupina registrirala v KUD Prekmurski rogisti. Društvo trenutno šteje 13 članov in deluje kot mešana »B« skupina, ker je njena instrumentalna zasedba s tako imenovanimi »Fürstpless« in »Parforce« rogovi. Člani društva so: Zdenek Bily, Štefan Fartelj, Štefan Horvat, Vlado Kolman, Sandi Kropec, Andrej Marušič, Bojan Pap, Stanko Peterka, Ivan Pucko, Sašo Sever, Rudi Slogovič, Andrej Smodič in Hans Steyer. Društvo ima na leto povprečno okoli 40 nastopov in to ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini (na Madžarskem, Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji in Italiji). Društvo je prejelo številna priznanja in odlikovanja LZS: leta 1982 Znak za lovske zasluge, leta 1989 Red III. stopnje in leta 1994 Red II. stopnje. Leta 1991 je bilo odlikovano z I. redom Lovske zveze Republike Hrvaške. Od Zveze kulturnih organizacij M. Sobota je društvo leta 1997 prejelo bronasto Gallusovo značko. Leta 2003 je društvo prejelo plaketo Mestne občine Murska Sobota, kot priznanje za več kot tridesetletno neprekinjeno delovanje na področju lovske glasbene kulture. Ob praznovanju 35. obletnice neprekinjenega delovanja leta 2007, pa je Lovska Zveza Slovenije društvo odlikovala s Plaketo za lovsko glasbeno kulturo...
Udeleženci in izvajalci drugega lovskega tabora: V letošnjem letu se je pri lovskem domu v Prosenjakovcih odvijal že II. lovski tabor. Gostila ga je LD Prosenjakovci, ki upravlja z loviščem na skrajnem severovzhodu Slovenije in meri 5.300 ha lovne površine. Posebej ponosni so na popolnoma neokrnjeno naravo, ki je del Krajinskega parka Goričko, ki sega tudi preko državnih meja. Prvega tabora se je udeležilo 13 učencev iz petih osnovnih šol, letošnjega drugega pa že 16 iz kar osmin osnovnih šol. Namen tabora je seznaniti osnovno šolsko mladino z delovanjem lovcem in lovske organizacije s poudarkom na varstvu naravnega okolja, življenjskega prostora za divjad in sožitje vsem uporabnikov prostora, predvsem pa kmetijcev, gozdarjev, lovcev. Otroci na taboru spoznajo, da smo del narave in da moramo za njeno ohranitev skrbeti prav vsi. Spoznavamo jih tudi , katere vrste divjadi živi v našem okolju. Udeleženci tabora z lovci v naravi tudi opazujejo divjad. V okviru tabora so udeleženci tudi tekmovali za najboljši likovni in literarni izdelek za kar so prejeli knjižne nagrade.
DIVJAD IN ŠKODA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH...
Gostitelje sprejema, LD Prosenjakovci, nam je kratko predstavil njen starešina Ludvik Rituper. Gre za lovsko družino, ki sodi med večje na severovzhodu države, imajo pa okrog 50 članic in članov. Gospodarijo s približno 5.300 hektarji lovnih površin, lovišče pa se razprostira neposredno ob meji z Madžarsko v dolžino kar 20 km. In kar 18 km je na madžarski strani gozd, na naši pa kmetijske površine, tako da divjad iz madžarskih gozdov gredo na slovenske kmetijske površine in povzročajo škodo. „Pri nas prevladuje predvsem visoka divjad, kot je jelenjad, srnjad in divje svinje. Zaradi tega imamo tudi največ škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Letno tako povprečno plačamo okrog 15.000 evrov odškodnin, zraven je še 3.500 evrov koncesijskih stroškov, kar pomeni, da moramo prigospodariti kar nekaj denarja. Poleg lovnega turizma moramo tudi člani prispevati za vse obveznosti. Žal je temu tako in s tem se moramo sprijazniti“, nam je povedal Rituper, ki je mimogrede tudi podpredsednik Zveze lovskih družin Prekmurja. Zato sam dodaja, da je njihovo vodilo, da mlade podučijo, da si življenjski prostor morajo deliti, tako kmetovalci, lovci, gobarji in drugi. In predvsem vsi morajo skrbeti za naravo in okolje. To je po njegovem prepričanju najlažje vsaditi mladim.