Izgnanci radgonskega območja spregovorili o svojem delu..
Z minuto molka v spomin na dolgoletna, najstarejša člana, 94 – letno Terezijo Žerdin, in 92 – letnega mnsg. Franca Puncerja, se je v gasilskem domu Gornja Radgona začel redni letni občni zbor Območnega društva izgnancev (ODI) Gornja Radgona. Na samem zboru, ki se ga je udeležilo tudi nekaj gostov, kot so župana Gornje Radgone in Radencev, Anton Kampuš oz. Mihael Petek, podžupan občine Apače, Franc Pižmuht, podpredsednik DIS Jože Križančič, predstavnik ZB Karel Klobasa, predstavnica upravne enote Jožica Kavčič..., je 65 (od skupno 104) prisotnih članic in članov ugotovilo, da je za njima še eno uspešno leto. Veselo so ugotovili, da so vsi skupaj zadovoljni, saj so v minulih letih ter tudi lani le nekoliko nadoknadili vse tisto, kar so preživljali v svoji mladosti, ko so bili izgnani s svojih domov. Samo radgonsko društvo deluje že od osamosvojitve Slovenije in združuje izgnance, taboriščnike, ukradene otroke, begunce, internirance, prisilne delavce, njihove otroke ter svojce in druge iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da so v letu 2007 realizirali celotni program dela, ki se je nanašal predvsem na druženje, obeleževanje raznih pomembnih obletnic, izmenjavo izkušenj iz preteklosti, izlete ipd., z veseljem pa so ugotovili, da se tudi območje na katerem živijo pospešeno približuje razvitim delom države.
„Živimo na območju, ki želi dohiteti zamujeno in se s hitrimi koraki približuje razvitejšim krajem. Tudi mi se veselimo vsega kar nastaja v našem prostoru, v bližnji in širši okolici. Mimo Svetega Jurija se že oblikuje prometna arterija, ki nas bo močneje in predvsem kvalitetnejše povezala s kraji v Sloveniji kot tudi s svetom. S tem bo tudi lepše življenje ob sedanji magistralki, kjer nas tovornjaki enostavno dušijo. Kmalu bomo dočakali tudi oskrbo z bolj zdravo pitno vodo, pozdravljamo pa tudi napore za bolj čisto okolje. Po dolgoletnih prizadevanjih smo priče dokončni izgradnji doma za ostarele občane v Gornji Radgoni, kjer so našli svoj prostor tudi mnogi naši člani, mnogi pa se bodo preselili iz domov, ki so sedaj oddaljeni od svojcev in prijateljev. Kmalu se bo podoben dom zaživel tudi v Radencih. Veseli smo, da se področje naglo gospodarsko krepi. Novi objekti se kar vrstijo in toplo nam je pri srcu, ko smo priče, da bo bodočnost za naše vnuke in pravnuke bolj perspektivna. Novi proizvodni obrati z novo sodobno tehnologijo, ki bodo zahtevali tudi visoko kvalificiran kader predstavljajo lepo prihodnost za mlade. Pred njimi se odpirajo nove možnosti in jim ne bo treba več s trebuhom za kruhom, daleč od svojega doma. Tudi na drugih področjih je dokaj razgibano delovanje in prepričan sem, da bodo naši kraji zaživeli bogatejše življenje“, je samo nekaj od slišanih misli s strani predsednika ODI Radgona Draga Mastinška, ter drugih razpravljalcev in gostov. Ob tem je bilo slišati, kako so v društvu zadovoljni, da lahko včlanjujejo mlajše člane, medtem ko se njihove vrste nenehno redčijo.
„Naše društvo je zasnovano na dogodkih izpred 67 let, v letih 1941/45. Slovenci smo bili obsojeni na izginotje. Nacizem in fašizem sta povzročila neizmerno trpljenje našim ljudem, mnogi so bili izgnani iz svojih domov, izseljeni v Srbijo, Bosno, na Hrvaško, v Nemčijo ali na Madžarsko. Velik del jih je bil poslan v koncentracijska taborišča, veliko pa prisilno delo, od koder so nekateri niso niti vrnili. Po štirih letih kalvarije smo se vrnili v svoje prazne, izropane domove. Zato dan, 9. maj 1945, dan zmage, še posebej slavimo. Zamislite si, pregnani z doma, s prepovedjo vrnitve, smo končno dočakali dan, ko je bil potolčen največji sovražnik človeštva, nemški nacizem. Zato nihče ne sme zamolčati grozote 2. svetovne vojne“, je ob zahvali županom in drugim donatorjem, za finančno podporo pri delovanju društva, med drugim poudaril predsednik ODI Drago Mastinšek, ki je spomnil, da če ne bi bilo partizanov, nikoli ne bi bilo svobodne in samostojne Slovenije. in zato, niti v času, ko smo postali del Evrope ne smemo pozabiti na dogodke iz polpretekle zgodovine, ko je slovenski narod bil obsojen na izginotje, ko je nemški okupator zasedel Štajersko, Gorenjsko, del Dolenjske in Koroški, Italijani pa Notranjsko, Dolenjsko in Ljubljano, Madžari pa Prekmurje.
Vse oblike nasilja nad slovenskim narodom pa niso bile dovolj, saj se je uspešno uprl vsem zavajalcem in jim prekrižal načrte. Moramo ostati trdni, utrjevati svoje slovenstvo, vendar pa sodelovati z vsemi, ki to želijo na enakopravni osnovi. Želimo biti del Evrope, toda enakovredni velikim in majhnim narodom. In prav enakovredni so vsi člani društva, ki so lani uspešno realizirali svoj program. Predvsem so se udeleževali proslav, ki so jih organizirale KO DIS po vsej državi, enako pa so dobro sodelovali z borci in drugimi sorodnimi društvi in združenji. Spet so se spomnili prvega transporta, s katerim so bili izgnani prvi izgnanci z radgonskega območja, že maja 1941. Vse njihove aktivnosti in proslave so povezane z obdobjem, ko je bil premagan fašizem in nacizem, ko je bil konec največje morije v 20. stoletju; Zato tudi zahvala neštetim borcem in borkam, ki so se tudi za ceno življenja uprli črni golazni in njihovim pomagačem. Kakšna bi bila Slovenija brez upora naših ljudi? Kje bi bila Primorska brez partizanov? Smo zares tako kratkovidni in lahkoverni. Našim borcem in vztrajnim ljudem gre zahvala, da živimo v samostojni in svobodni Sloveniji. Zato nikoli ne smemo zamolčati morij 2. svetovne vojne, je bilo slišati med izgnanci, katerim so druženje popestril učenci OŠ Gornja Radgona ter harmonikar Milan Štefanec.
Kot je zaslediti v programu dela, bo tudi letos veliko aktivnosti in skupnih dejavnosti, ki bodo še posebej namenjena druženju, srečanjem, obujanju spominov ipd. Ob dnevu zmage, v prvi polovici maja, si bodo ogledali nekaj znamenitosti iz svoje okolice po Pomurju, kjer se bodo spomnili tudi prvih izgnancev s tega območja. Ob dnevu izgnancev, v začetku junija, bodo šli na mariborsko območje, udeležili pa se bodo tudi centralne proslave ob dnevu izgnancev. Tudi septembra se nameravajo potepati po domačih občinah ter preživeti skupni tradicionalni tovariški večer...