V krogu domačin in številnih prijateljev sta v soboto, 23. februarja, praznovala zlato poroko zlatoporočenca Vera in Valentin Ploj iz Gornje Radgone. Poroka se je pričela z zbiranjem na njunem domu v Leninovi ulici, odkoder so se, zlata nevesta in ženin, ter številni svatje, do Kleti pod slapom v Gornji Radgoni, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, odpeljali z avtobusom.
Civilni zlatoporočni obred je v prekrasnem okolju, v Kleti pod slapom v Gornji Radgoni, v imenu Upravne enote Gornja Radgona opravila Truda Kampuš, ki je v svojem lepem nagovoru opisala življenje in delo zlatoporočnega para. Po izročitvi zlatoporočne listine in po nazdravljanju z zlato radgonsko penino, so se svatje peš podali v cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer je cerkveni zlatoporočni obred opravil kaplan Aleš Kalamar. Ob darovanju zahvalne maše je zakoncema namenil nekaj lepih besed, ter med drugim dejal: »Veselje in čast mi je, da smem ob vaju podoživljati ta zlatopročni obred, kjer se bomo Bogu zahvalili za vse kar vama je namenil v vajinem skupnem življenju.Vajino skupno življenje in ljubezen je lahko mnogim, zlasti mladim, za vzgled. Vzgled je lahko tudi, to kako sta znala premagovati težave, ki so spremljale vajin zakon.« Slovesnost v cerkvi sta na koru popestrila glasbenika organistkinja Petra Mauko iz Radenec in violinist Slavko Farkaš Valentinov nečak iz Nemčije.
Vera se je rodila 1939. leta v Stari Novi vasi pri Ljutomeru. Po osnovni šoli se je pri Adolfu Ploju v Zbigovcih, učila krojaške obrti. Tam je se je navezala na mojstrovega sina Valentina in si ustvarila družino. Svoje krojaško šiviljsko znanje je razdajala z odprtjem obrti, ki jo je imela v Nemčiji in doma v Gornji Radgoni. Ob tem se je posvečala tudi vzgoji hčerke Ksenije, ki ju je razveselila z vnukinjo Andrejo, in sinom Rajkotom.
Valentin Ploj se je rodil 1936. leta v družini manjšega posestnika in krojaškega obrtnika Adolfa Ploja v Zbigovcih.V družini so se rodili trije otroci. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Gornji Radgoni, se je vpisal v Železniško industrijsko šolo v Mariboru. Želel je postati vlakovodja, a si je premislil. Vrnil se je domov in se pri očetu, ki je izučil 31 vajencev, izučil za krojača. Leta 1958 je tudi mojstrski izpit iz krojaške stroke in tako sedaj praznuje dva jubileja zlato poroko in 50 let odkar je postal krojaški mojster. Kot mlad krojaški mojster je vodil krojaške delavnice v Ljutomeru in Mariboru. Želja po boljšem zaslužku ga je skupaj z ženo pripeljala v Nemčijo, kjer v Heidelbergu imel krojaško obrt. Po upokojitvi sta se oba vrnila v Gornjo Radgono, kjer sta si v času bivanja v Nemčiji postavila dom, v katerem sedaj preživljata upokojensko življenje. Po vrnitvi iz Nemčije je žena Vera na domačiji Valentina v Zbigovcih, imela 10 let vinotoč, ki so ga, zaradi petja, imenovali tudi Hiša veselja in ljudskega petja. Veliko veselje jima je bilo obdelovanje vinograda, ki sta ga uredila ob Valentinovi rojstni hiši, katerega pa sta prodala. Za svojo dušo sta si na Pohorju kupila počitniško hišico, kjer uživata v naravi. Vesela sta, da si je doma ustvarila dom hčerka Ksenja. Valentin je vseskozi družbeno aktiven v Društvu invalidov Gornja Radgona, kjer je bil tudi med ustanovitelji. Ker sta oba tudi člana Društva upokojencev Gornja Radgona, sta jima v imenu društva čestitala in izročila darila ter plaketo predsednica društva Inge Ivanek in podpredsednik Bruno Švagan.
Kot smo že v uvodu povedali, sta zlatoporočenca poskrbela za skupni prevoz svatov. Tako so se udeleženci slavja po opravljenih obredih z avtobusom odpeljali v Gostilno Šenekar v Spodnjih Ivanjcih. Tam so za zabavo poskrbeli muzikanti Veseli slavčki iz Maribora.