Društvo za zaščito živali Pomurja skuša rešiti še dve nedolžni življenji, saj iščejo nova doma za konja in psa, ki jima boginja Fortuna ni bila naklonjena Približno petletni kužek, ime mu je Rex, je zelo prijazna, lepa, vesela in igriva košata žival, ki pa žal že sama čuti, da so ji šteti dnevi. Gotovo je, da Rexu ni bila naklonjena boginja Fortuna, saj ga žalostni dogodki spremljajo, praktično že od rojstva. Najprej je tri leta živel pri lastniku v Slovenskih goricah, kateri se ga je iz neznanega vzroka želel rešiti. In aktivisti Društva za zaščito živali (DZŽP) so mu z najboljšimi nameni našli novi dom pri starejši lastnici v Veliki Polani v Prekmurju. Toda očitno je, da tukaj ni šlo za pravo ljubezen do žival, saj se ga je tudi ona prehitro zasitila, in sedaj prijaznega Rexa, ki si želi samo malo skrbi, sprehodov, igranja, nekaj hrane in vode, čaka evtanazija. Če mu aktivisti DZŽP ali kdo drugi ne bo uspel najti novi dom, mu 16. maja, torej prav v mesecu ljubezni, grozi usmrtitev.
„Pred dvema letoma smo ga "rešili" smrti, tokrat mu evtanazija ponovno grozi. Prejšnji lastnik ga je hotel usmrtiti, ker je rekel, da se seli iz hiše, v resnici pa mu je bil odveč. Imel je tudi domnevne probleme, ker naj bi po njegovih trditvah, nekoga ugriznil in se ga je zato hotel na vsak način rešiti. Mi smo Rexu takrat našli dom, a se je žal izkazalo, da ni bil primeren. Ker ima oznako "nevaren pes" se pri sedanji lastnici večkrat pojavlja inšpekcija. Tokrat z zahtevo, da mu naredi boks, ter ograjo okrog hiše. Lastnica, stara 82 let ga težko obvlada, tudi je povsem prestrašena zaradi zahtev VURS-a, zato se ga tokrat hoče rešiti spet ona. Dejala je, da naj ga dajo ustreliti, a jo je inšpektor opozoril, da je to prepovedano, zato ga nameravajo evtanazirati. Do 16.maja mora izpolniti zahteve VURS-a; se pravi, da je do takrat njegova usoda v rokah dobrih ljudi, pozneje pa je vse skupaj v božjih rokah“, nam je razlagala sekretarka in aktivistka DZŽP Terezija Cvetko, ki dodaja, da Rexa kljub vsemu ne morejo kar tak odpeljati spet drugam, in mu je nujno najti naprej začasni dom.
Terezija in njeni kolegi želijo najprej najti nekoga, ki se dobro spozna na pse, ki bi Rexa nekoliko socializiral, ga naučil življenja med ljudmi, saj se zlasti pri sedanji lastnici bil vseskozi na verigi, brez sprehodov, igranja in srečevanja z ljudmi. Tudi, ko so aktivisti društva prišli, da bi ga nekoliko sprehajali, lastnica tega ni dovolila. Zato bi aktivisti društva šele po socializaciji oz. šolanju, kar naj ne bi bilo težavno, ker da gre za prijaznega, igrivega in inteligentnega psa, ki se razveseli vsakega obiska in sploh vsakega človeka, našli stalnega in trajnega lastnika, ki mu nedolžna žival končno ne bi bila na poti.
PRED TRPLEJNJEM ŽELIJO REŠITI KONJA... Podobno težavo imajo članice in člani DZŽP z reševanjem konja, kateremu pa na srečo vsaj zaenkrat ne grozi smrt. Menda so se v akcijo reševanja vključili tudi aktivisti Društva za pomoč konjem iz Ljubljane, in potem, več jih je lažje bo. Žal pa so na poti tudi nerazumne administrativne ovire, ki jih je očitno postavila država. Lastnik je namreč konja kupil s subvencijo kmetijskega ministrstva in ga zato mora imeti vsaj pet let, v nasprotnem mora vrniti subvencijo, ob tem mu menda grozi tudi kazen. „Nam se gre predvsem za to, da bi konja rešili trpljenja, ki ga mora prestajati, ker je vseskozi zaprt v hlevu. Zato iščemo možnost posvojitve ali stalne nastanitve proti plačilu stroškov oskrbe. Pogoj je, da bo imel družbo drugih živali, in da bo imel stalni izpust na pašniku. Zaradi tega prosimo vse, ki lahko pomagajo pri iskanju rešitve zanj. Veseli bi bili, če bi se nam oglasil nekdo, ki bi ga posvojil ali mu nudil prostor in zanj skrbel“, pravi Breda Habjanič, predsednica DZŽP, ki dodaja, da je lastnik konja iz Ropoče na Goričkem, aktivistom društva sicer zatrdil, da ga nima cel čas zaprtega. Spuščali naj bi ga, ko pride domov sin, ki obiskuje kmetijsko šolo. Na njegovo željo so namreč konja tudi kupili, imajo ga tri leta in baje, da ga subvencija veže, da ga mora imeti še dve leti.
Nerazumno, na kakšen način se zapravlja proračunski denar, čeprav konj očitno ne služi svojemu namenu. Konj ni kastriran, nasploh je precej nemiren, skratka zelo žalostno izgleda vse skupaj, saj se z njim očitno nihče ne ukvarja. Terezija Cvetko, sekretarka DZŽP nam pove, da se pojavljajo ljudje, ki bi pomagali konju, neka ljubiteljica je celo ponudila 1000 evrov, a ovira naj bi bila omenjena subvencija. Kljub vsemu pa upajo, da bodo kmalu zadevo rešili v dobrobit živali, ki po nepotrebnem trpi.