Kar 5 metrov premera je velik rekorder med adventnimi venci, ki so ga postavili na rondoju v Radencih Podobno kot po številnih slovenskih domovih, lokalih, sakralnih objektih ter na prostem, je minulo nedeljo zagorela prva svečka tudi na adventnem venčku – velikanu, ki so ga postavili praktično v središču Radencih. Aktivisti Turističnega društva Radenci, so „Guinnessov adventni venec“ že drugo leto zapored postavili v rondoju (krožišču), ki po eni strani regionalka med Gornjo Radgono in Ljutomerom „seka“ turistični kraj na dva dela, po drugi pa preostala kraka ceste peljeta proti hotelu Radin,na drugo stran pa do bližnje cerkve Sv. Cirila in Metoda.
„“Venec, ki ga je financiralo TD Radenci, je premera pet metrov in je narejem iz naravnih materialov, predvsem iz smrekovine, laterne iz masivnega hrastovega lesa. V lanskem letu je društvo poleg latern financiralo tudi električni priključek v samem rondoju, ki se lahko sedaj trajno varno uporablja, saj je narejen po vseh predpisih. Prepričani sem,da smo v tem adventnem času popestrili in polepšali izgled Radencev“, nam je povedal predsednik TD Radenci Emil Šmid. Sicer pa ob začetku adventnega časa, ki v Katoliški in Evangeličanski cerkvi pomeni pripravo na božič, so konec minulega tedna po številnih krajih potekale različne adventne prireditve, delavnice in razstave. Vidna priprava priprav na praznovanje božiča je vsekakor adventni venec s svečami, ki jih verniki prižigajo štiri nedelje. Ta običaj se je, kot je pojasnila etnologinja Nena Židov, po Sloveniji kot okras uveljavil šele v 80. letih 20. stoletja. Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na praznik Gospodovega rojstva, kot poudarjajo v Slovenski škofovski konferenci, kjer dodajajo, da se čas priprave na božič začenjajo s prvo adventno nedeljo, zaključi pa se v tednu po četrti adventni nedelji na božično vigilijo, 24. decembra.
In do takrat bo po slovenskih domovih zagorelo veliko sveč na adventnih venčkih. In očitno ne le po domovih, gostinskih in drugih lokalih, cerkvah in drugih sakralnih objektih, temveč tudi na prostem. Kar vzorno potrjujejo tudi v Radencih.