V Boračevi pri Radencih se obeta izjemen dogodek, ki bo med 7.12. 2008 in 6.1.2009 pravi obliž za dušo in srce Kakor bolj se približuje eden največjih krščanskih praznikov – božič oz. Jezusovo rojstvo, vse več je organizacij, društev, posameznikov in drugih, ki hitijo s pripravo takšnih in drugačnih jaslic. In med njimi je prvič tudi Vzgojno izobraževalno društvo ljubiteljev živali Sikalu ZOO iz Boračeve pri Radencih, kjer so se odločili prvič „postaviti“ božične jaslice v naravi in to z živimi živalmi. In prav gotovo bo vsakomur zanimivo opazovati jaslice sestavljene iz več sto različnih živali, tako domačih kot divjih, komercialnih in eksotičnih, štirinožnih in pernatih... Sprava so ob vseh teh živalih uživali samo domačini (Tomi Mitev s soprogo, tremi majhnimi otroci ter staršema), pozneje so to omogočili tudi drugim pravim ljubiteljem živali. Lastnik posestva Tomi Mitev se je sprva odločil za ljubiteljsko vzrejo konj, osličkov, burskih koz, ovac, vietnamskih prašičkov, šetlandskih ponijev, okrasne vodne in ostale perutnine, kužkov, lam..., danes pa je na kupu na stotine različnih živali, ki so mnogim pravi obliž za dušo in srce. Obiska pa se posebej veselijo otroci, katerim pripravljajo tudi posebne vodene „učne ure“, Tomi pa otroke, med sprehodom, božanjem, jahanjem in hranjenjem, pouči o ravnanju z živalmi. Sedaj pa še božične jaslice v naravi iz živih živali, kar bo gotovo čudovito, saj si je pred ogledom težko predstavljati kaj vse se bo lahko videlo in doživelo.
Zato si bo vse skupaj zanimivo ogledati in s prepričati kaj se bo dogajalo. In za to bo veliko priložnosti, saj bodo jaslice v Boračevi na ogled vsak dan od 7. decembra do 6. januarja, ob delovnikih med 17. in 19. uro, ob vikendih pa med 15. in 18. uro. Namesto vstopnine organizatorji prosijo za prostovoljne prispevke in donacije, saj imajo ogromno živali, za katere potrebujejo veliko hrane in drugih reči...
Praznovanje božiča Verniki po vsem svetu praznujejo božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva, ki pa je najbolj priljubljen cerkveni praznik med ljudmi. 25. decembra se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z (razkošnim) obdarovanjem. Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.
Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije. Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin, kot rečeno, še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.