»VENČEK« POKAŽE KOLIKO VELJA KUHARICA…
Vedno ko se približuje pustni čas, z vseh strani zadiši po posebni vrsti sladic. Ob prihajajočih se pustnih dneh je nekako postala osrednja kulinarična dobrota – pustni krof, ki ga slovenske gospodinje, kuharice in ...
Pustni krofi so te dni v ospredju ponudbe
Vedno ko se približuje pustni čas, z vseh strani zadiši po posebni vrsti sladic. Ob prihajajočih se pustnih dneh je nekako postala osrednja kulinarična dobrota – pustni krof, ki ga slovenske gospodinje, kuharice in slaščičarke, v dobrem tednu scvrejo več sto tisoč. In praktično ni gostinskega lokala, trgovine, slaščičarne ali gospodinjstva, kjer ne bi v predpustnem času ali pa vsaj na dan pusta, vsaj enkrat dišalo po enkratnih, takšnih in drugačnih krofih. Tako pa je tudi v restavraciji »M« - Majde Šmid v Gornji Radgoni, kjer vodja kuhinje Majda Belna ter njeni sodelavci, že dobra dva tedna pred pustom, vsak dan scvrejo več sto dejansko lepih in sočnih krofov, s katerimi se sladkajo njihovi gosti. In tako, kot pri Majdi Belna, velja pri vseh pravih kuharicah, ki se ukvarjajo s krofi pravilo, da »venček pokaže koliko velja kuharica«.
In kaj vse je potrebno narediti, da bo krof pravi, in da bo okrog tudi »venček«?
Sestavine: 1 kg moke (polovica ostre in polovica gladke), 6 dag kvasa, 1/4 litra mleka in 1/4 litra smetane, 10 rumenjakov, 1 jajce, 10 dag sladkorja, pomarančna ali limonina lupina, sol, malo muškatnega oreščka, 4 žlice ruma, 15 dag masla, marelična marmelada, olje za cvrtje, sladkor za posipanje.
Priprava: Moko presejemo. Postavimo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančno ali limonino lupino, nastrgamo orešček. Pogrejemo mleko in smetano, da je oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, mleka in smetane stepemo testo. Testu dodamo stopljeno maslo. Testo za krofe mora biti mehko, sicer so krofi težki. Testa ne gnetemo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, da ne nastanejo luknje v testu in s tem tudi v krofih. Stepamo prav nadrobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in denemo na primerno toplo mesto, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razvaljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo v sredino žličko marmelade. Z drugo polovico krogov prve pokrijemo. Pri tem obračamo testo tako, da je zgornji del obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga ob robu stisnemo in obrežemo z malo manjšim obodcem. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček marmelade pa natanko v sredini, da se krofi zaradi izgubljenega ravnotežja ne prevračajo pri cvrenju. Krofe zložimo na pomokan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo. Nato jih ocvremo v olju. Nekatere gospodinje pa raje marmelado pozneje všpricajo v krof, ko je že ocvrt, kot je na sliki primer Majde Belna.
Sicer pa so krofi sladka dobrota, ne le v pustnem času, in dobre so takšne in drugačne; večje ali manjše, nadevane ali brez nadeva, posipane ali brez posipa, narejene doma ali kupljene v trgovini, slaščičarni ali gostinskem lokalu… In vsaka kuharica, vsaka gospodinja, je še posebej ponosna na svoje krofe. Dober tek!