ZA GORIČANCE JE 7. MESTO RAVNO MEDALJI!
Trapist Boštjan Maček je doživel enkraten sprejem, kjer se je po polnoči znašla cela domača vas in še veliko drugih...
Bodonci – Včeraj (sreda) v zgodnjih jutranjih urah, le slabo uro po polnoči, se je v gorički vasici Bodonci pripetil enkraten dogodek. Domačini so namreč svojemu velikemu idolu Boštjanu Mačku, slovenskemu reprezentantu v streljanju na glinaste golobe, ki je na olimpijskih igrah v Londonu s sedmim mestom dosegel eno najboljših slovenskih uvrstitev, pripravili zares prisrčen sprejem. Za vse je sedmo mesto ravno medalji, saj se ne zgodi pogosto, da bi kdo izmed Prekmurcev bil tako blizu medalji, kot je tokrat bil Maček. Njegov dosežek pa je še večji če vemo, da gre za popolnega amaterja, ki vsako jutro že ko še vsi spimo, mora razvažati, kruh, žemljice in pecivo po prodajalnah, potem pa, če ima čas in tudi denar, na strelišče.
Zato niti ne preseneča, da se je kljub pozni uri v središču kraja Bodonci trlo ljudi, ki so želeli neposredno čestitati in se rokovati s svojim športnim junakom. Ni manjkalo tudi solza sreče in ponosa na skromnega športnika, ki se ponaša z vrsto odmevnih rezultatov na številnih mednarodnih tekmovanjih. Spomnimo samo na naslov sredozemskega prvaka, ki ga je osvojil leta 2009 v Pescari, in bronasto kolajno z lanskoletnega evropskega prvenstva v Beogradu. »Čeprav nisem imel sreče z vetrom, moram biti zadovoljen s svojimi prvimi olimpijskimi igrami. Rezultat 121 je moj drugi najboljši v letošnji sezoni. Moja želja ob nedavnem 40. rojstnem dnevu je bila uvrstitev blizu medalje, če že ne medalja,« je med drugim dejal vidno vzhičen Boštjan Maček. Izrazil pa je prepričanje, da bo nastopil tudi leta 2016 na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru v Braziliji. Streljanje s puško šibrenico je njegov velik konjiček, brez katerega enostavno ne bi mogel bit, kot je dodal.
Kot je znano, je Boštjan Maček le za točko zgrešil finalni nastop, v katerega se je uvrstilo šest najboljših tekmovalcev. Z zelo dobrim izidom 121 zadetih glinastih golobov od skupno 125 je izpolnil pričakovanja. Na olimpijske igre v Londonu, ki so bile v njegovi bogati karieri prve, je prispel skromno in si želel uvrstitve okrog 15. mesta, domov pa se vrača z enim od najboljših slovenskih dosežkov. Izkušeni 40-letni strelec, ki je na svoje sposobnosti opozoril že z zmago na sredozemskih igrah leta 2009 in bronasto kolajno na lanskem evropskem prvenstvu, je bil tako blizu podviga, da ni mogel spregledati vpliva sreče, kajti trud ni vedno dovolj za visoko uvrstitev. Vsekakor pa ga bo londonski uspeh spodbudil, da se bo še bolj zavzeto lotil priprav na olimpijske igre leta 2016, ki bodo v brazilskem Riu de Janeiru. Pri tem ne gre spregledati, da leta za nastopanje v trapu niso takšna ovira kot pri drugih športih.
Odlično sedmo mesto in le za krog zgrešen finale šesterice najboljših, je gotovo zavidanja vreden rezultat, čeprav ostaja grenak priokus, da mu je tako malo zmanjkalo za preboj v finale, kjer bi se lahko celo potegoval za eno od olimpijskih medalj. Boštjan Maček, ki je bil po prvem dnevu 16. (zadel je 72 od 75 glinastih golobov), je v četrti seriji zadel 24, v zadnji pa vseh 25 golobov, s čimer je tekmovanje končal s 121 točkami od možnih 125. Kot je takrat povedal, si je želel takšnega rezultata. »Mislil pa sem, da bo izid okrog 120 oziroma 121 golobov dovolj za finale. Moram pa biti zadovoljen s svojim prvim nastopom na olimpijskih igrah in rezultatom, ki je moj drugi najboljši v tej sezoni,« je med drugim povedal Maček, ki se bo potrudil, da bo nastopil tudi leta 2016 na olimpijskih igrah v brazilskem Riu de Janeiru.
Boštjan Maček se je na OI v Londonu uvrstil zgodaj. Z izvrstnim streljanjem na lanskem EP v Beogradu, kjer je bil tretji in nato prav tam še deseti na Svetovnem prvenstvu, je štiridesetletnik k naslovu prvaka Sredozemskih iger iz leta 2009 dodal še izjemno 7. mesto na OI. Vse kaže, da uspeh pomeni nov zagon za štiridesetletnika, ki vsak dan vstane ob treh in deset minut zjutraj, da razvozi kruh po Murski Soboti in okolici, nakar se odpravi na trening. „Z očetom sem hodil na lov, a me ni mikalo, da bi streljal. No, pa so me na nekem lovskem pikniku le vprašali, če ne bi poskusil in ko sem prvič rokoval s puško sem že zadel devet od desetih golobov. Nato pa nekaj časa ničesar več. A kar je najpomembneje – nisem vrgel puške v koruzo!”, je o svojem začetku dejal Boštjan.