Rokoborba/Kuhar in Šernek odletela čez lužo Murska Sobota – Minulo nedeljo (10.1.) sta proti Združenim državam Amerike, natančneje proti državi Colorado, odletela slovenska reprezentanta v rokoborbi grško rimskim slogom, Jure Kuhar in Dejan Šernek (oba RK Murska Sobota). Tam ju je na štiritedenske priprave, kot plod dobrega sodelovanja z murskosoboškim klubom, povabil nekdanji jugoslovanski olimpijski prvak Momir Petković, ki je selektor rokoborske reprezentance ZDA. V športnem centru v Colorado Springsu se športnikom nudijo odlični pogoji za priprave in mlada slovenska reprezentanta, ki sta se tam že pripravljala, bosta to gotovo vedela izkoristiti. Po štirih tednih pa se bosta skupaj z 14 – člansko ameriško reprezentanco vrnila v Prekmurje, kjer bodo potekale še tedenske skupne priprave, nato pa sledi odhod na Grand prix Madžarske v Budimpešti. Naša fanta, 25 – letni Jure Kuhar (do 74 kg) in 22 – letni Dejan Šernek (od 84 kg) sploh želita, da bi letos čim več dosegla na Evropskem prvenstvu v Bakuju (Azerbajdžan) in Svetovnem prvenstvu v Moskvi (Rusija), kar bi bila odskočna deska in nekakšna norma za Olimpijado v Londonu leta 2012.
„Nujno je, da gremo v tujino na priprave, saj pri nas ni takšnih pogojev, celo pravih sparing partnerjev nimamo. Po drugi strani pa je v ZDA vse to zagotovljeno in tudi sploh so pogoji v omenjenem centru izjemni, tako za življenje kot treninge. Moj cilj je, da bi na letošnjem EP prišel med 10, na SP pa med 12 najboljših, kar je nekje realno za pričakovati, saj sem že tekmoval proti mnogih najboljših in sem mnoge izmed njih tudi premagoval. Ker sva z Dejanom veliko delala na telesni pripravljenosti, bo sedaj v ZDA glavni poudarek na borbah“, nam je pred odhodom v ZDA razlagal Jure Kuhar. Podobno pa meni tudi njegov kolega Dejan Šernek, ki posebej poudarja, kako je njegov letošnji cilj prav tako uvrstitev med najboljše na evropskem in svetovnem prvenstvu, s čem bi se uvrstil v mednarodni razred OKS, kar je po njegovem možno pričakovati brez večjih težav. „Sedaj že tretjič grem na priprave v Colorado Springsu in se dejansko veselim, saj so tam izjemno pogoji za delo. V ZDA bistveno več vlagajo v šport, s tem tudi v rokoborbo, saj v centru imamo dejansko vse kar je potrebno za življenje in odlične priprave. Domačini poskrbijo za vsako malenkost, od prehrane, nastanitve, maserjev, zdravnikov, strokovnega osebja, sparing partnerjev in še bi lahko našteval“, dodaja Dejan Šernek.
V oba popolno zaupanje ima tudi njun trener Rade Bačič, ki tokrat ostane doma in jih bo spet prevzel ko se vrneta iz ZDA. „Bazične priprave sta oba odlično prestala in testiranja so pokazala, da sta oba odlično delala. Vsekakor tudi v ZDA bosta delala kakovostno, tudi kondicijsko in ne samo taktično – tehnično: Hvaležni smo Momirju Petkoviću brez katerega ne bi bilo možnosti za priprave v ZDA“, je kratko dejal Bačič, ki je prepričan, da sta oba njegova varovanca popolnoma sposobna uspešno nastopiti na Olimpijskih igrah. In to sta potrdila na mnogih dosedanjih tekmovanjih, nazadnje na minulih sredozemskih igrah, ko se jima je za malenkost izmuznila medalja, to pa naj bi po Bečičevem, potrdila tudi na obeh največjih letošnjih tekmovanjih, v Moskvi in Bakuju. Če pa želita potovati na omenjeni prvenstvo bosta Dejan in Jure morala prej osvojiti naslova državnega prvaka, v kar nihče ne dvomi.
Sicer pa je soboški rokoborski klub nedvomno najuspešnejši v Sloveniji, zlasti v zadnjih letih. To niti ne preseneča, če vemo, da v klubu, kljub finančnim težavam, delajo načrtno in strokovno, tako z malčki, kot kadeti, mladinci in člani. Predsednik kluba Jožef Krajnc pove, da dejansko imajo težave s financiranjem, a kljub temu se nekako znajdejo. Poleg, da nekaj sredstev pridobijo s prijavljanjem na razpise ministrstva za šolstvo in šport, ter pomoči mestne občine Murska Sobota, pa največ sredstev pridobijo sami preko sponzorjev. V klubu z nekaj več kot 30 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah delujejo trije trenerji (Rade Bačič, Stane Šernek in Ivica Kurbus), tako da tukaj ni težav, slednje pa so bolj občutne pri sparing partnerjih, ker tekmovalec ne more videti kaj lahko naredi, če nima pravega tekmeca...