Predsedniki MNZ Murska Sobota, Lendava in Ptuj s hudimi očitki na račun predsednika NZS Ivana Simiča in (bivšega) podpredsednika Franca Kanglerja; Simič se „svojim“ maščuje, ker so glasovali proti njemu? Murska Sobota – Kar burna je bila današnja (ponedeljek) tiskovna konferenca, ki so jo v „Murski republiki“ hotela Zvezda v Murski Soboti, sklicali predsedniki medobčinskih nogometnih zvez Murska Sobota, Lendava in Ptuj, Danilo Kacijan, Branko Gros in mag. Stanko Glažar. Ob izraženem zadovoljstvu, da se je slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na Svetovno prvenstvo v JAR, so namreč sogovorniki ostro napadli predsednika NZS, mag. Ivana Simiča in njegovega podpredsednika v odstopu Franca Kanglerja. Sploh pa je težko našteti vse očitke, ki smo jih slišali, od revanšizma, maščevanja, avtokratizma, centralizacije, politikantstva ipd. Strinjali so se sogovorniki, da je Simič legalno izvoljen za predsednika krovne nogometne organizacije, in da ga morajo spoštovati, toda v interesu slovenskega nogometa, kot so dejali, ne morejo več biti tiho in sodelovati v nezakonitosti, predvsem pa v kršitvah takšnih in drugačnih aktov, od statuta do poslovnika ipd. Ne želijo biti opozicija in komurkoli nadlegovati, njihov cilj pa je najbrž samo opozarjati na nepravilnosti, bojijo pa se predvsem, da se jim „njihov“ Simič (mimogrede je sam rojen na severovzhodu države, v Prekmurju) maščuje, ker so na volitvah za predsednika podprli drugega človeka Tugomirja Frajmana. Kacjana, Grosa in Glažarja moti tudi, da v NZS „vsi morajo razmišljati enako“, oni pa so zavzemajo samo za spoštovanje zakonitosti, kajti če krovna organizacija tega ne spoštuje kako je potem v klubih.
Želja predsednikov MNZ s severovzhoda države je, da bi vse potekalo transparentno, zakonito, pošteno in korektno. „To pa ni možno, če niti novinarji ne smejo biti prisotni na sejah IO NZS“, poudarjajo in naštevajo mnog dosedanje kršitve obstoječih aktov. Po prepričanju vseh teh sogovornikov, podobnih novinarskih konferenc „sploh bi bilo potrebno v kolikor bi bili na sejah IO NZS novinarji oz. bi bilo poskrbljeno za korektno obveščanje širše javnosti, ne pa zavajanje s prilagojenimi izjavami“. Ko je Kacijan ob neki priliki vprašal Simiča zakaj seje niso javne, so ga menda skoraj raztrgali, ker je „glasovalni mlin zahodne večine spet uredil po svoje“, in spet vse po starem. „Jaz nisem proti Simiču,, torej nisem njegov nasprotnik, sem pa član IO NZS in opozarjam na nepravilnosti“, je dodal Kacijan, ki ga jezi, da je Slovenija ostala brez enega delegata na mednarodnih tekmah, in to samo ker je predsednik predlagal nekoga, ki ga UEFA ni potrdila, ni pa svojega tekmeca na predsedniških volitvah Frajmana, ki je že bil delegat na mnogih mednarodnih tekmah.
„Kdo je od odgovornih čestital klubom, da so ustvarili igralce, ki so sedaj dosegli uvrstitev na SP. Kdo se je spomnil NK Dravograd, kjer so izšolali Korena, Šulerja in Pečnika. Torej v klubih in s tem v lokalnih medobčinskih zvezah se dobro dela, nekdo drugi pa se lahko kiti s tujim delom““, je bil ogorčen Branko Gros, Stanko Glažar pa ga je dopolnil: „Niti o najosnovnejših rečeh ne morejo odločati MNZ, ki se gotovo bolje spoznajo na svoje območje. Samo, ko se politika vpleta v šport, potem se nič dobrega ne more dogajati. Denimo Franc Kangler, nekemu svojemu strankarskemu prijatelju, županu Krškega Bogoviču, na nekem pikniku ali slavju, obljubi igrišče z umetno travo in tukaj MNZ Celje nima ničesar za povedati, čeprav se sami prizadevamo, da bi tovrstna igrišča bila enakopravno razpršena po celotnem območju. To so torej zadeve, ki bolijo in moramo razmišljati o njih, da ne bo prepozno, kajti reprezentanca bo prišla iz JAR in spet bo treba živeti“.
Rdeča nit tiskovne konference je bil novi Statut NZS, ki naj bi ga (ga bodo) sprejeli na Skupščini NZS, ki bo ta četrtek (10.12.). „Aprila letos je predsednik NZS Ivan Simič sklical sestanek predsednikov MNZ in obeh strokovnih organizacij, na katerem je bil namen uskladiti osnutek sprememb statuta. Na sestanku smo uspeli določene stvari uskladiti (zmanjšanje števila podpredsednikov NZS iz 5 na 2, zmanjšanje članov IO NZS, natančneje sta se opredelili vlogi komisije za ženski nogomet in komisije za mali nogomet,…), skladno s tem pa smo opredelili tudi pristojnosti skupščine. Zahteva večine medobčinskih nogometnih zvez je tudi bila tudi, da se v statutu kot ustanoviteljici najde ustrezna vloga za obe strokovni organizaciji (ZNTS, ZNSS). Ko smo prejeli gradivo za naslednjo sejo IO NZS (4 dni pred sejo – kako to obravnavati na svojih Izvršnih odborih MNZ ?) "usklajeni" predlog statuta, smo lahko le ugotovili, da niso upoštevane že usklajene zadeve. Kljub vsem našim prizadevanjem, da zadeve poskušamo uskladiti pred IO NZS s tem, da zadevo umaknemo iz seje IO NZS, ter omenjeno problematiko obravnavamo, ko bodo neusklajene zadeve usklajene, je predsednik vztrajal pri odločanju, zato smo predsedniki štirih medobčinskih zvez sejo zapustili. Da je bilo naše prepričevanje smiselno pove dejstvo, da je IO NZS po našem odhodu statut vseeno umaknil z dnevnega reda. Sledila sta še dva poizkusa dogovorov, vendar ni bilo nobene želje po upoštevanju smiselnih predlogov“, je med drugim dejal Stanko Glažar, ki je v nogometu že dolgo in gotovo zna kako se temu streže.
Posebej neustrezne menda ostajajo pristojnosti IO, predsednika, število podpredsednikov in način volitev, sestava in pristojnosti komisij, neenak status klubov… Posebno poglavje je tudi kadrovska politika oz. formiranje komisij NZS. Pri komisijah predsednik NZS ni upošteval predlogov članic in strokovnost posameznih kandidatov, ki je potrebna za dobro in kvalitetno delo komisij v interesu nogometa, ampak je to izkoristil za vračanje dolgov. Da je temu tako, pove priložena "Primerjava števila članov komisij NZS po MNZ-jih", ki je bila izdelana takoj po formiranju komisij in je od takrat doživela minimalne spremembe. Želja večine predsednikov je bila, da sestavo komisij uskladimo, poiščemo kompetentne in strokovne ljudi, vendar smo kot običajno naleteli na gluha ušesa predsednika NZS, ki je vztrajal pri preglasovanju. „Ljubljanska regija, ki ima 45 klubov in 6826 registriranih igralcev, ima 49 članov komisij NZS, po drugi strani pa pet MNZ (Maribor, Celje, Ptuj, Murska Sobota in Lendava), 153 klubov in 15.620 registriranih igralcev, ima 38 članov različnih komisij. Tako celo obstajajo komisije, čigavi člani smo iz ene same MNZ“, se je razburjal Glažar.