PRIDE NAD 250 „LADJARJEV“ IZ ŠTIRIH DRŽAV Konec tedna bo potekal VIII. mednarodni spust starih murskih ladij od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, nevladna okoljska organizacija, je koordinator že 8. dvodnevne mednarodne prireditve „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“, ki bo potekala ta konec tedna, v soboto 10. in nedeljo 11. julija 2010, od mostu čez Muro v Cmureku v Avstriji do Dekanovca v Republiki Hrvaški. V celotnem projektu sodelujejo občine in državljani iz štirih držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) ob reki Muri. „Na številnih sestankih koordinacijskega odbora prireditve v pomurskih občinah Tišina, Razkrižje, Gornja Radgona, Beltinci, Črenšovci, Radenci in Sv. Martin na Muri, Murskega Središča na Hrvaškem ter dveh avstrijskih občin Bad Radkersburga dobivali predstavniki občin, župani, predsedniki turističnih in ekoloških društev ter predstavniki organizatorja spusta ZEG-a, na katerih smo dorekli vsebine projekta: da gre za spust s tradicionalnimi plovili, lesenimi čolni, kakšne na reki Muri ponekod še najdemo; da bo prireditev trajala dva dni in sicer zadnji vikend v mesecu juliju; da bo prvi dan začetek spusta v Cmureku z vmesnimi postanki in določenimi atraktivnimi programskimi in kulturnimi vložki na mestih postanka; da se prvi dan spusta zaključi na hrvaški strani v Svetem Martinu na prireditvenem prostoru; da bo organizirano predavanje na temo »Zaščita reke Mure in rokavov v luči gradnje hidroelektrarn na Muri« (sobota,107. ob 15. uri v Melnicih) in nato javna tribuna „Oder svobodnega govora“ (slovenska različica Speanker«s corner-ja iz Hyda Park-a, London)...“, pravi predsednik ZEG in koordinator prireditve Karel Lipič.
Po njegovih besedah je moto prireditve zbliževanje med sosednjimi narodi, ki živijo ob reki Muri, namen prireditve pa je oživljanje starih običajev, izdelave lesenih murskih čolnov, vzpodbujanje zavedanja o ekologiji in prijetnega medsebojnega druženja v naravi. Ladje bodo krmarili člani brodarskih društev iz Slovenije in Hrvaške. Ob postankih bo poskrbljeno za nemotene priveze približno trideset lesenih ladij in desetih gumenih čolnov, vsi udeleženci pa bodo dobili rešilne pasove in spominske kape. „Letos pričakujemo okoli 250 udeležencev iz štirih držav na približno 120 kilometrov dolgi trasi, okoljsko še neokrnjene reke“, dodaja Lipič.