Pripravili so 8. mednarodni spust murskih ladij: Za Muro brez elektrarn Zanimiva prireditev, ki je potekala od Cmureka (Avstrija) do hrvaškega Domašinca je po lepem vremenu pritegnila nad 250 udeležencev iz štirih držav, ki so se popeljali v 40 plovil, predvsem lesenih ladjah Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, ter soorganizatorji iz pomurskih, hrvaških, avstrijskih in madžarskih občin, potem nevladnih okoljskih organizacij, ter turističnih centrov ob reki Muri, so konec minulega tedna pripravili zanimivo tradicionalno ekološko in etnološko obravnavo prireditev. Šlo je za že VIII. dvodnevno prireditev štirih držav: »Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri«, ki je potekala od mostu čez Muro pri Cmureku (Trate) v Avstriji pa vse tja do Domašinca na Hrvaškem. V projektu so ponovno sodelovale občine iz štirih držav ob reki Muri (Tišina, Razkrižje, Beltinci, Črenšovci, Gornja Radgona, Sv. Martin na Muri, Mursko Središče, Bad Radkersburg, Halbenrain, Cmurek...), in tudi glavni namen prireditve je bilo sodelovanje štirih sosednjih držav ob reki Muri. Poleg tega je namen spusta tudi ohranjanje stare tradicije murskih čolnarjev in povečanje zaščite reke Mure ter njenih naravnih parkov. Vsakoletni mednarodni spust obuja tudi zgodovino in ohranja stare običaje. Ravno zaradi zdaj že tradicionalnih spustov, občine in občani še bolj skrbijo za svoje stare čolne in jih tudi dodatno izdelujejo. Ob tradicionalnem spustu pa je potekalo kar nekaj spremljevalnih prireditev, med njimi tudi javna tribuna o zaščiti reke Mure.
Tako, čeprav je bilo med potjo veselo in so udeleženci, ki so prišli iz vseh štirih držav, neizmerno uživali v mirni plovbi po nekoliko nizki reki, uživanje in zabava nista bila edina namena dvodnevnega dogodka. Na pot po Muri se namreč vsako leto odpravljajo predvsem tisti, ki bi radi to reko ohranili plovno na sedanji dolžini in ki bi jo radi obvarovali pred velikimi gradbenimi posegi, kot je na primer načrtovana gradnja hidroelektrarn. Tej temi je bila posvečena javna tribuna med enim od postankov čolnarske karavane v Melincih na prireditvi Ciglarski dnevi. Na tribuni je okoljevarstvenik Simon Balažic opozoril, da če bodo Dravske elektrarne na Muri zgradile elektrarne, nikoli več ne bo mogoče pluti po njej 140 kilometrov daleč skozi štiri države. Karel Lipič je dejal, da v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije gradnji elektrarn nasprotujejo. Igor Čuš iz Dravskih elektrarn Maribor pa je povedal, da so v DEM pripravili prvo strokovno študijo, ki naj bi pokazala, ali je še smiselno premišljati o gradnji elektrarn. Branko Polanec iz občine Sveti Martin na Hrvaškem je opozoril, da je Hrvaška svoje nasprotovanje gradnji elektrarn izrazila s proglasitvijo zaščitenega območja Drava-Mura, beltinski župan Branko Kerman pa je izrazil bojazen, da bo na koncu o gradnji odločila politika, ne da bi vprašala lokalno skupnost in tukajšnje ljudi. Tako so vsi prisotni naravovarstveniki bili soglasni, da »na Muri ni mesta za elektrarne«, in da je reko, katero mnogi imenujejo »severovzhodna lepotica« potrebno ohraniti z vsemi njenimi naravnimi lepotami ter floro in favno. Vsekakor je bilo zraven tudi kar nekaj lokalnih političnih veljakov, ki so bližje razmišljanju, da bi na delu »slovenske Mure« le zgradili osem novih elektrarn.
»Moto prireditve je bilo predvsem zbliževanje med sosednjimi narodi, ki živijo ob reki Muri, ter oživljanje starih običajev, vzpodbujanje zavedanja o ekologiji in prijetnega medsebojnega druženja v naravi. Zelo zadovoljni s celotno prireditvijo, saj je prišlo veliko udeležencev, zraven pa je bilo tudi veliko gostov, ter ljudi, ki so nas spremljali z obale reke Mure ter njenih mostov. Na vmesnih postajah je potekal bogat kulturni program, čeprav je organizatorjem slednjih tudi nagajalo vreme. V Apačah, Bad Radkersburgu, Petanjcih, Martinu na Muri... so nas lepo sprejeli in pogostili, v Melincih je bila dobro obiskana javna tribuna na aktualno temo, na kateri so mnenja soočili okoljevarstveniki in zagovorniki gradnje HE na Muri. Ne gre pa prezreti niti nekatere zanimive vložke, ki so jih udeleženci izvajali med pristanki«, nam je povedal Karel Lipič, predsednik ZEG-a, ki dodaja, da je še en vikend na (in ob) reki Muri minil prijetno, veselo in zanimivo. Lipič je dodal, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. »Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomembno, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…«, nam je povedal Lipič.