Radgonski potapljači so se predstavili na XII. božično - novoletnem potopu Številni gledalci so v idiličnem, pomladnem opoldnevu brez snega in s tenkim ledom, lahko dejansko uživali; Potapljači morajo biti pripravljeni v vseh vremenskih razmerah; Najbolj nevarno je ko se odtaja voda na jezerih, ribnikih, gramoznicah... Enota za reševanje iz vode in z vode GA-PO-RA, ki že natanko 32 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona, in ki je vedno na preži za reševanje, če je to potrebno, niso mirovali niti ob letošnjih božično – novoletnih praznikih. Poleg rednega »dežurstva«, bog ne daj če bi se kaj zgodilo, so namreč radgonski potapljači, tudi tokrat ob konec letnih praznovanjih, in ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, v pripravili svoj tradicionalni,12. Božično - novoletni potop. Ta je enako kot že nekaj zadnjih let, potekal na ribniku Podgrad pri Gornji Radgoni. Prva štiri praznična potopa so namreč potekala v Blaguškem jezeru, iz katerega so potapljači, doslej potegnili največ (skupno okoli 20) utopljencev. Čeprav je v minulih dneh tudi na radgonskem območju bilo dokaj mrzlo, pravo zimsko vreme, se je tik pred prazniki ogrelo. Kljub temu je potop v Podgradu potekal, tako kot so načrtovali, pod led, ki je sicer bil zelo tanek, a je kljub temu bil toliko debel, da so potapljači opravili najbolj nevaren potop, kar potapljanje pod led nedvomno je. Zato so tudi bili uvedeni posebni varnostni ukrepi, potop pa je potekal v parih. Številni obiskovalci in gledalci predstavitve radgonskih potapljačev, katere je strokovno komentiral starosta med potapljači Brane Klun, so lahko spremljali številne zanimive in atraktivne potope v parih. Od začetka je morebiti vse skupaj nekoliko motil mraz, ki je še zlasti bil neugoden za same potapljače, kajti temperatura je nad vodo znašala plus tri, pod tenkim ledom pa prav tako »plus 3« stopinja. Toda potapljači mraza niso čutili, saj so tokrat prvič uporabili „suhe“ obleke, ki so jih prejeli od Podvodne reševalne službe Slovenije.
Tokrat se je potopilo šest radgonskim potapljačev, med njimi tudi najstarejši radgonski potapljač in eden ustanoviteljev GA-PO-RA, veteran Bogdan Šajnovič, ki te dni (1.1.2010) praznuje 63. rojstni dan. On se je uradno potopil zadnjič, zraven njega pa so se tokrat potopili njegovi kolegi: Boris Pučko, Rajko Lipič, Luka Klun, Marko Šajnovič in David Šebjanič (nekateri so tudi 40 let mlajši od Bogdana), s svojo tradicionalno predstavitvijo pa so vsi zaključili sezono. In po tistem, kar smo lahko videli, ko so mnogi občudovali pogumno početje mladih fantov, je gotovo, da omenjena športno rekreativna in tudi reševalna dejavnost na tem območju nikoli ne bo zamrla. Med samimi potapljači je bil tudi vodja radgonskih potapljačev Marko Šajnovič, sicer sin omenjenega najstarejšega člana Bogdana. Znano je sicer, da se pogosto dogajajo utopitve pod ledom, ko predvsem mladi ne upoštevajo navodil, da na vsakem ledu ni dobro drsati, in zato potapljači morajo biti pripravljeni. Vodja radgonski potapljačev nam je povedal, da je šlo za potope v parih, in da so zadovoljni z mladimi kadri, ki so se lani prvič prepričali kako je pod ledom, in so sedaj tudi oni že izkušeni lisjaki. Počasi se uvajajo tudi novinci, ki so se izobraževali letos, napovedujejo pa, da bodo tudi prihodnje poletne počitnice (julij 2010) izkoristili za izobraževanje še dodatnih novincev v bazenih v avstrijski Radgoni, kajti Gornja Radgona, žal nimajo niti bazenov.
Kljub velikemu pogumu vsakega izmed njih pa si nihče ne želi, da bi morali pogosto resno posredovati ter reševati ljudi ali premoženje oz. celo iskati utopljence, kar se je tudi v letu 2009 zgodilo kar nekajkrat. Reševanje in iskanje utopljencev je sicer predvsem delo specialne enote PRS (podvodno reševalna služba), ki skupaj s kolegi iz Murske Sobote skrbijo za področje Pomurja. Poleg omenjene enote je tukaj operativna enota, kjer so vsi drugi člani društva za delo na vodi in pod vodo, vsi skupaj pa, poleg domačih potopov, iskanj utopljencev, reševanja premoženja, sodelujejo tudi pri čiščenju podvodnih terenov, zlasti v reki Muri, a tudi v drugih jezerih, gramoznicah, ribnikih ipd. V GA-PO-RA imajo tudi rekreativce za katere organizirajo posebne rekreativne potope.
Sicer pa so se tokratne vaje potopa udeležili tudi člani poveljstva Štaba civilne zaščite Gornja Radgona, bilo pa je tudi veliko gostov od blizu in daleč, žal pa ni bilo predstavnikov lokalne skupnosti, ki so se skupaj s številnimi občani, znova lahko prepričali, da so potapljači pripravljeni, vsekakor pa ne oni in ne kdorkoli drugi, si ne želi, da bi jim bilo treba redko, ali celo pogosto posredovati... Letno sicer morajo potapljači iskati povprečno štiri utopljence, največ pa jih je bilo do devet na leto, še večkrat pa izpod gladine vode iščejo materialne dobrine ter tudi odvržene smeti.
Po potopu pa je v Gasilskem domu v Gornji Radgoni sledil »zaključek« kluba GA-PO-RA, ki ga sestavlja 60 članov, 15 jih je operativnih potapljačev – reševalcev, kjer so se od operativne funkcije »poslovili« začetniki organiziranega potapljaštva v Gornji Radgoni: Bogdan Šajnovič, ki je mimogrede tudi predsednik komisije za reševanje iz vode in z vode pri GZS, Franc Fartek, in Brane Klun. Kolegi so jim izročili priznanja in kolesa, da lahko hitro prihitijo na kakšne reševalne akcije, posebna darila pa jim je izročil tudi načelnik podvodne reševalne službe Slovenije Vladimir Ban.