Lani za 46 odstotkov manj smrtnih žrtev na slovenskih prometnicah; Povprečno vsaka 134. cestnoprometna nesreča v 2009 v Sloveniji je bila nesreča s smrtnim izidom; Vedno manj vinjenih povzročiteljev; Več avtocest, več nesreč na njih Ljubljana – Ob čedalje pogostejših dilemah o tem ali ni odločitev Vlade RS in Državnega zbora o drasični poostritvi kazenske zakonodaje za nekatere cestnoprometne predpise, veliko preostra, je zanimivo videti nekatere statistične podatke, ki kažejo da so učinke dosegli že dosedanji ukrepi, saj se število prometnih nesreč in med temi tudi smrtnih iz leta v leto znižuje. Očitno so, poleg preventivno represivnih ukrepov, svoje dosegle predvsem boljše prometnice, ter tudi kakovost vozil. In zato, po prepričanju nekaterih so zadnji ukrepi namenjeni samo polnjenju državnega proračuna ter žepov nekaterih izvajalcev, ob tem pa siromašenje predvsem najšibkejšega sloja prebivalcev, ki ko enkrat izgubijo vozniško dovoljenje, tega nikoli več ne bodo imeli. Za to bi namreč, skupaj s kaznijo, morali porabiti med 5.000 in 6.000 evrov, torej svojo celoletno plačo. Prav takšni „vozniki“ pa so lahko potem najbolj nevarni, saj bodo večinoma skušali prelisičiti policiste in bodo vozili brez izpita...
Kakorkoli že, po podatkih Statističnega urada RS, je v letu 2009, v Sloveniji bilo za dobrih 10 odstotkov manj vseh cestnoprometnih nesreč, kot v letu 2008. Prometnih nesreč s smrtnim izidom pa je bilo 46 manj kot leto prej, a kljub temu še vedno 154. To število se letos še dodatno znižuje. Število udeležencev v cestno prometnih nesrečah je bilo manjše za dobrih 10 %, število smrtnih žrtev zaradi posledic prometnih nesreč pa je bilo manjše za dobrih 20 %; žal jih je bilo kljub temu 171. V letu 2009 se je kljub splošnemu zmanjšanju števila prometnih nesreč povečalo število prometnih nesreč s smrtnim izidom na avtocestah. Skupno število nesreč je bilo v tem letu tudi na avtocestah sicer manjše kot v 2008 (za 1 %), silovito pa se je povečalo število smrtnih nesreč na teh cestah: v 2008 jih je bilo 8, v 2009 pa 15. Na vseh drugih cestah (v naseljih in zunaj naselij) pa je bilo število nesreč s smrtnim izidom v 2009 za 27 % nižje kot v 2008. Nesreč s smrtnim izidom je bilo v letu 2009 največ v maju in sicer kar za 43 % več kot v maju 2008; v septembru pa jih je bilo za 19 % več kot v septembru 2008. V preostalih mesecih 2009 je bilo število teh nesreč na cestah manjše kot v letu 2008.
Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na torek okrog 16. ure V 2009 so se cestno prometne nesreče s smrtnim izidom zgodile največkrat na torek, in sicer se jih je na ta dan v tednu zgodilo povprečno 27; sledili sta sobota in nedelja s po 24 smrtnimi nesrečami. V primerjavi z letom 2008 se je v letu 2009 močno povečalo število nesreč s smrtnim izidom, ki so se zgodile na torek (za 69 %) in sredo (za 31 %); na druge dneve v tednu pa se je takih nesreč zgodilo manj kot prejšnje leto. V 2009 so se prometne nesreče najpogosteje dogajale med 10. in 19. uro, med temi pa se jih je zgodilo največ ob 15. uri. Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo med 15. in 17. uro, največ smrtnih žrtev pa je bilo v nesrečah, ki so se zgodile okrog 16. ure. V primerjavi z letom 2008 se je v 2009 močno povečalo število smrtnih nesreč, ki so se zgodile okrog 8. ure (za 75 %). Število vseh alkoholiziranih udeležencev v cestnoprometnih nesrečah je bilo v letu 2009 za 8 % manjše kot v letu 2008 (moških za 7 %, žensk pa za 18 %). Število alkoholiziranih pešcev je bilo manjše za 23 %, število alkoholiziranih kolesarjev pa je bilo v 2009 večje skoraj za 6 % (predvsem zaradi večjega števila kolesarjev s stopnjo alkoholiziranosti 1,5 ali več promila). Večje kot prejšnje leto je bilo tudi število alkoholiziranih voznikov drugih motornih vozil (predvsem zaradi tistih z najnižjo stopnjo alkoholiziranosti). Voznikov drugih motornih vozil s stopnjo alkoholiziranosti 1,5 ali več promila je bilo v 2009 manjše kot v 2008.
Število nesreč s smrtnimi žrtvami se je močno povečalo v notranjsko-kraški, zasavski in gorenjski regiji. V notranjsko-kraški regiji se je število takih nesreč povečalo za 50 %, v zasavski za 33 %, v gorenjski pa za 25 %. V drugih regijah se je število smrtnih nesreč zmanjšalo, najbolj v pomurski regiji (za skoraj 63 %). Na ravni Slovenije je bilo ob 10-odstotnem zmanjšanju števila vseh cestnoprometnih nesreč v letu 2009 za skoraj četrtino manj nesreč s smrtnim izidom kot v letu pred tem. V zasavski regiji je bilo skupno število vseh prometnih nesreč za slabo četrtino manjše kot prejšnje leto, hkrati pa se je tam zgodila ena prometna nesreča s smrtnim izidom več kot leto prej. V notranjsko-kraški regiji je bilo število vseh nesreč na cestah enako kot v prejšnjem letu, število nesreč s smrtnimi žrtvami pa se je povečalo: v 2008 so bile 4, v 2009 jih je bilo 6. V osrednjeslovenski regiji je bilo število vseh nesreč in tudi nesreč s smrtnimi posledicami za dobrih 10 % manjše kot prejšnje leto. V obalno-kraški regiji pa je bilo število vseh prometnih nesreč večje, število nesreč s smrtnimi žrtvami pa manjše kot v 2008 (za dobrih 12 %).
Če primerjamo podatke o številu vseh nesreč in podatke o številu nesreč s smrtnim izidom med regijami, vidimo, da je bil ta kazalnik najslabši v zasavski regiji: povprečno na 67 nesreč se je zgodila ena smrtna. Sledile so jugovzhodna Slovenija (tam je bila smrtna vsaka 73. nesreča), nato gorenjska (vsaka 79. nesreča) in notranjsko-kraška regija (vsaka 80. nesreča). V celotni Sloveniji je bila v opazovanem letu smrtna povprečno vsaka 134. cestno prometna nesreča. Najmanj pogoste so bile nesreče s smrtnim izidom v podravski regiji (vsaka 209. nesreča).