Čeprav sprejemanje praktično vsakega pomembnejšega zakona povzroči številne polemike in tudi ostre razprave, pa je nova pokrajinska zakonodaja gotovo presegla vsa dosedanja nezadovoljstva državljanov, še zlasti lokalnih politikov. Od števila regij, do njihovih imen, sedežev, potem financiranja, pristojnosti..., in sedaj načrtovanja volilnih enot, praktično nič ni šlo in ne gre gladko. In zadnjim kritikam vladnega predloga pokrajinske zakonodaje se je pridružil tudi radenski župan Mihael Petek. Motijo ga namreč predvsem načrtovane volilne enote za volitve v nove pokrajinske svete. V njem so predlagalci zakona občino Radenci priključili sedmi volilni enoti Prekmursko-Prleške pokrajine, v kateri so sicer samo prekmurske občine (Cankova, Grad, Kuzma, Rogašovci in Tišina). Petek je prepričan, da je to spodrsljaj; če ni, je takšen predlog zelo slab. Vlada RS je namreč na svoji redni 146. seji,15.11.2007 določila besedilo predloga zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete. Cilj zakona je določitev števila in območja volilnih enot in število članov, ki se po posameznih volilnih enotah volijo na prvih volitvah v pokrajinske svete.
Po predlogu zakona bi bila vsa Prekmursko-Prleška pokrajina (doslej v predlogih kot Pomurje) s 124.933 prebivalci razdeljena na sedem volilnih enot. Od teh je šest »čistih«, sestavljenih samo iz prekmurskih občin na levem ali iz štajersko-prleških na desnem bregu Mure. Samo v sedmi, skoraj v celoti prekmurski enoti, bi bila občina Radenci z nasprotnega brega reke, ki očitno še naprej bolj ločuje kot povezuje. „V predlagani volilni enoti bi imela naša občina s 5482 prebivalci skoraj 28-odstotni delež prebivalstva, zaradi precej različnih interesov bi se nam lahko zgodilo, da kljub temu v pokrajinskem svetu ne bi imeli niti enega od šestih predvidenih svetnikov. Prekmurske občine bi gotovo potegnile skupaj in potem naših posebnih interesov – smo predvsem turistična občina – v pokrajinskem svetu ne bi zastopal nihče“, pojasnjuje svoje pomisleke župan Mihael Petek.
Poleg tega ga moti, da se tako drobi dosedanja upravna enota Gornja Radgona, saj bi bile preostale tri občine iz radgonske upravne enote (Apače, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici) združene v posebno, prvo volilno enoto pokrajine. Petek pravi, da se bo o vladnem predlogu najprej pogovoril s strankami, ki sestavljajo radenski občinski svet, nato bodo svetniki sprejeli ustrezne sklepe in zahteve po spremembi predloga zakona.
Že sedaj je več kot jasno, da se z vladnim predlogom okrog volilnih enot ne strinjajo niti v občinskem svetu najbolj zastopani LDS. Pri pregledu dokumentacije iz katere je razviden predlog pokrajin in število članov po posameznih volilnih enotah v LDS ugotavljajo, da je v Prekmursko - Prleški pokrajini pripravljen predlog za formiranje 7. volilne enote, za katero se člani LDS - Občinski odbor Radenci nikakor ne morejo strinjati. „Že samo ime pove, da je pokrajina sestavljena iz dveh delov pokrajine ob reki Muri, in sicer Prlekije in Prekmurja. Ta naravna razmejitev (delitev) določa občine, ki ležijo na desnem - prleškem in levem - prekmurskem delu. In že pogled na zemljevidu kaže na to, da občina Radenci nikakor ne spada v levi, torej prekmurski del, ampak v levi prleški del. Torej ne vidimo nobene povezave z občinami na desnem delu reke Mure in tudi v preteklosti ni obstajala nobena smiselna (razen cestna) povezava z omenjenimi občinami (Cankova, Grad, Kuzma, Rogašovci, Tišina). Naš namen ni razvrednotiti povezave z navedenimi prekmurskimi občinami, pa vendar ljudje, ki živijo v radenski občini (vsaj velika večina), čuti pripadnost prleškemu delu. V preteklosti je občina Radenci že spadala v okraj Ljutomer, torej obstaja že zgodovinska podlaga za povezovanje z občinami na desnem bregu reke Mure“, pravi predsednik OO LDS Radenci, Zlatko Mir.
Po njegovem prepričanju, že pogled na predlog formiranja 1. volilne enote v katero so združene občine Apače, Sveti Jurij in Gornja Radgona, lahko ugotovimo, da v tej družbi nekdo manjka, ki je ali bi moral biti pomemben faktor pri oblikovanju volilne enote, to je občina Radenci. „Pri ugotavljanju število sedežev v pokrajinskem svetu, ki bi jih v primeru, da so združene vse štiri občine imeli (7), dobimo občutek, da se je s številkami nekdo poigral in zadevo uredil tako, kot to njemu odgovarja (?). S prenosom občine Radenci v 1. volilno enote se dejansko poveča število mest na 7, če štejemo, da za vsakih 3.000 prebivalcev pripada volilni enoti 1 sedež. Takšna sestava iz 1. volilne enote pa že lahko vpliva na določene končne odločitve, ki se bodo sprejemale v novem pokrajinskem svetu. Nekatera namigovanja kažejo na to, da je nekdo potoval s prstom po zemljevidu (zaradi nepoznavanja situacije) in zaradi bližini lege občine Radenci ob reki Muri določil volilno enoto. Če ta bil vsaj malo poznavalec razmer, bi lahko ugotovil, da je takšno povezovanje nesmiselno in neuporabno. Za takšna slabo znanje oz. neznanje so včasih v osnovnih šolah pri predmetu geografija in mogoče tudi zgodovini delili zelo slabe ocene. V primeru, da ne bo dovolj politične volje, da se zadeva spremeni in da se občino Radenci uvrsti v 1. volilno enoto, bomo v OO LDS Radenci prisiljeni izpeljati aktivnosti, ki bodo zadevo uredile tako, kot mislimo da bo potrebno. Tukaj imamo najprej v mislih zbiranje podpisov občank in občanov, kateri bodo na demokratičen način dokazali svojo pripadnost, v primeru da se to ne bi upoštevalo pa bo potrebno seči po naslednji instanci izkazovanja volje, to je referendum. V vsakem primeru je potrebno upoštevati zgodovinska in geografska dejstva in pa kar je najbolj pomembno voljo ljudi, ki živijo v občini Radenci“, dodaja Mir.
Sicer pa, v drugih občinah predlagane Prekmursko-Prleške pokrajine o volilnih enotah (doslej) ni veliko govora, se pa na desnem bregu razvnema vroča razprava o sedežu pokrajinskega sveta, ki bi bil v Ljutomeru, in o imenu pokrajine. V Gornji Radgoni in Apačah, deloma tudi v Svetem Juriju in Radencih, se namreč nimajo za Prleke, zato jim takšno poimenovanje ne ustreza. Radgonski župan Anton Kampuš nasprotuje tudi temu, da bi bil v Ljutomeru stalni sedež pokrajinskega sveta: „V enem od sklepov sveta pomurske regije smo zapisali, naj se sedež vsako leto seli po središčih sedanjih upravnih enot, torej naj bo eno leto v Ljutomeru, nato v Lendavi, Murski Soboti in Gornji Radgoni. Kar je zapisano v predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, ni ustrezen predlog, ampak ena od neusklajenih anomalij, zaradi katerih se sprejetje pokrajinske zakonodaje vleče tako dolgo“, meni Kampuš.