Pred letošnjim Evropskim tednom mobilnosti Letošnji Kampanji Evropskega tedna mobilnost, ki bo potekala od 16. do 22. septembra, se je v Sloveniji pridružilo 24 občin, in sicer: Apače, Celje, Gorje, Jesenice, Kanal ob Soči, Koper, Kranj, Ljubljana, Logatec, Lukovica, Makole, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Piran, Pivka, Postojna, Ptuj, Radovljica, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Velenje in Zreče. Zdravje in mobilnost sta splošni temi Evropskega tedna mobilnosti 2010, njegovo osrednjo temo pa povzema slogan „Potuj pametneje, živi bolje“. S sodelovanjem v kampanji bodo sodelujoča mesta in kraji s pomočjo uvajanja ukrepov za trajnostno mobilnost in ozaveščanja spodbudila prebivalce k izboljšanju telesnega in duševnega zdravja. Ukrepi za trajnostno mobilnost nevsiljivo spodbujajo povečanje telesne dejavnosti, odpravljanje čezmerne telesne teže in debelosti ter istočasno večajo kakovost življenja v mestih, pomagajo zmanjševati onesnaženost zraka, blažijo podnebne spremembe, zmanjšujejo hrup, manjšajo število prometnih nesreč in zastojev ter povečujejo prostor, namenjen srečevanju ljudi, ne pa vožnji z motornimi vozili.
Raziskave kažejo, da je redna telesna dejavnost ključ do zdravja in zmanjšanja stresa. Kljub temu je nedejavnost v Evropi vse bolj razširjena, posledično pa tudi število pretežkih in predebelih ljudi. Prvih je v Sloveniji 55%, drugih pa 15%. Sedeč in pasiven življenjski slog, ki je povezan z debelostjo, in velika uporaba avtomobilov jemljeta možnosti za telesno dejavnost. Hoja in kolesarjenje kot trajnostna načina prevoza lahko igrata pomembno vlogo pri skrbi za zdravje in okolje, saj lahko gibanje brez motornega vozila omogoča redno telesno dejavnost, ki jo lahko spotoma in tako rekoč brez stroškov vključimo v vsakdanje, bolj kakovostno življenje.
Slovenska mesta so se v letu 2000 začela vključevati v akcijo, ki so jo spodbudila italijanska in francoska mesta in jo je sprejela tudi Evropska unija. In sicer je 22. september razglašen kot Dan brez mojega avtomobila za promocijo alternativnih, bolj zdravih in bolj ekoloških načinov prevoza. V nekaterih mestih je iz enega dneva brez avtomobila nastal Teden mobilnosti, v okviru katerega skozi cel teden potekajo različne prireditve in aktivnosti z namenom promoviranja bolj aktivnega načina življenja in prihoda v službo ter po različnih vsakodnevnih opravkih. Svet se vključuje v akcijo kot eden od sodelavcev predvsem z nasveti za varno vožnjo s kolesom in pripravo akcije za seznanjanje z varno vožnjo v mestu za učence, ki so v preteklem šolskem letu opravili kolesarski izpit.
Evropski dan brez avtomobila je bil prvič organiziran v Franciji leta 1998, kot evropsko pobudo ga je uvedla evropska komisarka za okolje Margot Wallström v letu 2000. Sodelujočim mestom daje pobuda priložnost, da pokažejo, kako se zavzemajo za varstvo okolja. Za en dan, vsak 22.9., lahko lokalne skupnosti svoja mestna središča predstavijo v drugačni luči in izvedejo ključne dejavnosti, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza in ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire oblike prevoza na okolje. Kasneje je Dan brez avtomobila prerasel v Teden mobilnosti od 16. do 22. septembra, ki je tako vse od leta 2002 posvečen trajnostni mobilnosti. Evropski teden mobilnosti je priložnost za uvajanje širokega obsega dejavnosti in je osnova lokalnim skupnostim pa tudi organizacijam in društvom ter zvezam za: pospeševanje obstoječih politik, pobud in najboljših ravnanj v zvezi s trajnostno mobilnostjo v mestih, prispevek k dvigu ozaveščenosti prebivalcev glede škode, ki jo sedanji trendi mobilnosti v mestih povzročajo okolju in kakovosti življenja, vzpostavitev partnerstev z zainteresiranimi skupinami iz lokalnih skupnosti, sodelovanje v vseevropski kampanji in občutenje skupnega cilja in skupne identitete z drugimi mesti, poudarek na lokalni zavzetosti za politiko trajnostnega mestnega prevoza, uvedbo novih dolgoročnejših politik in trajnih ukrepov.
Podnebne spremembe so eden največjih izzivov, s katerimi se danes sooča svet. So stvarna in rastoča grožnja vsem. Raziskave zdaj že dajejo več podlage za razumevanje vzrokov in posledic globalnega segrevanja. Globalni dvig temperature od 1,4 do 5,8 ° C bo vplival na vreme, letne čase, ekosisteme, vodne vire, zdravje državljanov, migracije, gospodarstva… Ugotovljeno je bilo, da so dejavnosti človeštva glavni povzročitelj destabilizacije podnebja, in od Kjotskega protokola dalje se na vseh političnih ravneh predlagajo številni zakonski ukrepi. Čeprav so viri podnebnih sprememb različni, je odnos med podnebnimi spremembami in prometom nesporen. Promet prispeva 21 % emisij ogljikovega dioksida v Evropi in je najhitreje rastoči vir toplogrednih plinov. Glavna vzroka sta seveda dramatično rastoči avtomobilizem in letalski prevoz. Emisije CO2 iz vozil in transportne opreme naraščajo na leto za 2,5%. Evropski teden mobilnosti je odlična priložnost za jasno sporočilo vsem dejavnikom v družbi, da prav vsak lahko na svoj način prispeva k izboljšanju stanja.