Pred dnevi je Zadružna zveza Slovenije (ZZS) pripravila izobraževanja za svoje članice, ki jih organizira že peto leto zapored. Na posvetu, ki je bil namenjen zadrugam Ptujsko - Ormoške in Prekmursko - Prleške regije, so sodelovali predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov zadrug in zaposleni v zadrugah na skrajnjem severovzhodu države. Osrednje teme posveta so bile: novosti, ki jih prinaša novela Zakona o zadrugah, sprejeta konec aprila 2007, javni razpisi iz programa razvoja podeželja za obdobje od 2007 do 2013, poslovanje zadrug ter aktualno zadružno dogajanje v regijah.
Ko so govorili o poslovanju zadrug v posameznih regijah, so ugotovili, da na Ptujsko – Ormoškem območju, po novi regijski organiziranosti deluje 6 članic ZZS. Slednje so ustvarile preko 43 milijonov evrov prihodkov, štejejo preko 2.170 članov in zaposlujejo 190 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vrtnin in grozdja. V Prekmursko Prleški regiji je po novi organiziranosti ZZS združenih šest zadrug, ki letno ustvarijo 27 milijonov evrov prometa in združujejo več kot 560 članov ter zaposlujejo sto delavcev. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup poljščin, prašičev, mleka, govedi, vrtnin in grozdja. Zadruge v regiji spadajo glede na število članov, zaposlenih in skupnih prihodkov med manjše slovenske zadruge, saj v povprečju posamezna zadruga ustvari 5,5 milijonov evrov prihodkov.
Ptujsko ormoški zadružniki so pozdravili novo regijsko organiziranost zadrug članic ZZS, kjer je njihova regija po novi regijski organiziranosti manjša in bo tako lažje regijsko delo in medsebojno usklajevanje. V razpravi so veliko vprašanj namenili prenovljenemu zakonu o zadrugah. Zanimalo jih je vodenje članskega imenika v zadrugi, kako urediti odnose s člani, ki z zadrugo ne sodelujejo. Dotaknili so se izvajanja zadružne revizije po spremenjenem zakonu o zadrugah. Ocenjujejo, da zadruge v regiji med sabo dobro sodelujejo, vendar si bodo v prihodnje prizadevali sodelovanje, zlasti na nabavnem in prodajnem področju še okrepiti in spodbuditi povezovanje tudi na področju živilsko predelovalne industrije, zlasti mlekarstva. V razpravi, ki je potekala za zadružnike Prekmursko Prleške regije, so veliko pozornosti namenili trendom v kmetijstvu, zlasti na področju pridelave gensko spremenjenih organizmov in prihodnosti mlečnih kvot. Prekmursko prleški zadružniki si prizadevajo za ohranitev mlečnih kvot in pričakujejo, da bo takšno razmišljanje podprla tudi EU. Razmišljanja o uvajanju gensko spremenjenih organizmov so raznolika, od prednosti, ki jo ti nudijo pri proizvodnji, zlasti za zaščito pred boleznimi, do nevarnosti, ki se pojavljajo za zdravje potrošnikov in vplivov na okolje. Strinjali so se, da je slovensko kmetijstvo dobro ohraniti brez gensko spremenjenih organizmov in slovenskemu potrošniku sporočiti, da uživa kakovostno in varno hrano. To pa lahko storimo le z dolgoročno in celovito promocijo slovenske pridelave, h kateri bi pripomogel tudi sprejem zakona o generični promociji slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov.
Slovenija ne proizvede dovolj žit za lastno porabo, zato usmeritev v proizvodnjo žitaric za energijo ocenjujejo kot neprimerno. Skrbijo jih razmere na trgu govejega mesa, kjer so cene mesa zelo nizke, k temu prispeva tudi velik uvoz govejega mesa iz držav Južne Amerike. Opozorili so na težaven položaj prašičerejcev, kjer je Evropska komisija že sprejela nekatere ukrepe, s katerimi bi omilila krizo v prašičereji. Ukrepi gredo v smeri izvoznih spodbud, pomoči za skladiščenje prašičjega mesa, vendar se učinki v prostoru manifestirajo počasi. Kritični so bili do cenovnih nesorazmerij, ki se ustvarjajo pri odkupu mesa in povzročajo, da reja živine postaja ekonomsko nezanimiva. Zavzeli so se za ohranjanje deležev v podjetjih živilsko predelovalne industrije. Udeležence so v razpravi zanimala tudi vprašanja, povezana z možnostjo sodelovanja na javnem razpisu zgodnjega upokojevanja kmetov, zlasti pogoji, ki jih morajo izpolnjevati. Menili so, da so administrativne zahteve pri vlaganju vlog za neposredna plačila in ukrepe iz programa razvoja podeželja za kmete prezahtevni in se zavzeli za njihovo poenostavitev.
Program razvoja podeželja za obdobje od 2007 do 2013 opredeljuje prednostne naloge Slovenije na področju politike razvoja podeželja, ki so zasnovane v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju politike razvoja podeželja in strateškimi smernicami EU. Posebej izpostavlja potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in živilsko predelovalne industrije ter prispeva h krepitvi konkurenčnosti celotne agroživilske verige. Strategija razvoja podeželja je zasnovana na treh oseh in programu LEADER. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do sedaj objavilo devet javnih razpisov iz programa razvoja podeželja 2007 – 2013. Zadnji javni razpisi so bili objavljeni 25. januarja 2008 za ukrepe: Zgodnje upokojevanje kmetov; Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane; Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva; Podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev. Preostali javni razpisi bodo objavljeni predvidoma v naslednjih mesecih. Javni razpisi so odprti, kar pomeni, da se bo pri obravnavi vlog upošteval vrstni red oddanih vlog na agencijo. Pri tem je treba opozoriti vse potencialne vlagatelje, da ustrezno pripravijo svoje vloge, saj ob morebitni dopolnitvi vloge izgubijo mesto, ki so ga pridobili ob vložitvi vloge, in se pomaknejo na konec vrste. Vloge na javne razpise bo agencija začela uvrščati na listo prejetih popolnih vlog 10. dan po objavi posameznega javnega razpisa v Uradnem listu RS.
Med predstavitvijo nekaterih vsebinskih novosti novele zakona o zadrugah, je bila slišati, da slednja ureja predvsem združitve, delitve in drugo statusno preoblikovanje zadrug. Sprejeta novela zakona o zadrugah omogoča tudi večjo konkurenčnost in privlačnost zadružne organizacijske oblike. Zadruge v Sloveniji niso registrirane samo za kmetijsko dejavnost ali za predelavo in promet s kmetijskimi proizvodi, temveč so dejavne tudi v številnih nekmetijskih dejavnostih. Zadruge imajo s sprejetjem novele zakona o zadrugah tudi bolj ugoden položaj za potencialne ustanovitelje evropske zadruge (SCE), kjer so po odredbi izbrali sedež zadruge v Sloveniji.