V Slovenskih Goricah, zlasti pri Sveti Trojici in okolici, je veliko parov, ki so v zakonu 50 in več let. In med njimi sta tudi Justina in Lovrenc Škerget iz Spodnje Senarske, ki so te dni v spremstvu domačih, sosedov in prijateljev, v cerkvi Sv. Trojice praznovala zlati zakonski jubilej - zlato poroko. In kot je sedaj že običaj, sta oba obreda, civilni in cerkveni potekala v domači cerkvi z enakim imenom kot kraj. Civilnega je ob asistenci sodelavke Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, Darko Fras, ki je najprej pozdravil zlaporočenca in vse, ki so se udeležili slavja. V svojem nagovoru pa je med drugim dejal: »Prisrčen pozdrav vama draga slavljenca in lepo pozdravljeni svatje, ki spremljate slavljenca ob njunem praznovanju življenjskega jubileju. Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti. Zakonska zveza v katero sta stopila iz ljubezni ne pomeni samo sreče in zadovoljstva ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Da sta jo lahko gojila in negovala je od vaju zahtevala tudi veliko potrpljenja in spoštovanja drug do drugega. Vse to je vama uspelo. Zato mi je v posebno čast in veselje, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji. Prepričan sem, da bo današnji obred lep spomin za vaju spoštovana slavljenca, vajine otroke, vnuke, bližnje in daljne sorodnike, prijatelje in znance ter za vse, ki ste danes tukaj zbrani«. Fras je zakoncema ob tej priliki izročil zlatoporočno listino, ter priložnostno darilo občine in z njima nazdravil s Trojiško penino.

Cerkveni obred je ob darovani sv. maši opravil župnik p. Bernard, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed. Dejal je, da je vsaka darovana sv. maša zlata, zlata pa je tudi vsaka poroka, dveh, ki želita živeti skupno zakonsko življenje. Ob maši in obredu je sodeloval tudi p. Lavrencij, ki je bil več let župnik pri Sv. Trojici, sicer pa njun nekdanji sovaščan, ki je zakoncema pripravil tudi lepo pridigo. Cerkveno slavje je s petjem, pod vodstvom in igranjem na orgle Andreja Dvoršaka, popestril cerkveni pevski zbor. Po maši pa je zlatoporočenca in njune svate z igranjem pričakal Pihalni orkester Mol iz Lenarta.

Justina in Lovrenc sta se civilno poročila pred 50 leti, 1. aprila 1957 v Lenartu, dan kasneje pa cerkveno pri Sv. Trojici. Justina se je rodila 1947. leta v Zgornjih Verjanah. Nekaj let je bila zaposlena, nato pa se je predajala skrbi za družino in delala na kmetiji. Po poroki sta si dom ustvarila na Lovrencovi domačiji v Spodnji Senarski. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Lovrenc, Danilo in Lidija. Vsi so si ustvarili svoje družine in ju danes razveseljujejo vnuki: Denis, Tomas, Patricija, Doroteja, Matej in Gašper. Justina je vseskozi aktivna članica Društva kmečkih žena in deklet, kjer je s svojimi kmečkimi dobrotami sodelovala na številnih prireditvah. Lovrenc se je rodil 1939. leta v Spodnji Senarski. Nekaj let je, je delal v Avstriji, nato pa je kot voznik cisterne od leta 1975 do upokojitve 1992 delal pri Petrolu . Je član Društva izgnancev Lenart in DU Sv. Trojica. Zakonca sta srečna, da si je hčerka Lidija z možem Miranom doma ustvarila družino in tako skrbi za domačijo.