VOZNIKI POZOR, TUDI POČASI SE DALEČ PRIDE!
Gornji Petrovci – V okviru projekt »Vozniki pozor – tudi počasi se daleč pride«, je tik pred konec letnimi počitnicami na OŠ Gornji Petrovci, potekala posebna slovesnost. Tamkajšnjim otrokom – šolnikom so ...
Svetovni rekorder v monociklizmu Jože Vöröš in slovenska miss Tadeja Ternar obdarila 350 otrok
Gornji Petrovci – V okviru projekt »Vozniki pozor – tudi počasi se daleč pride«, je tik pred konec letnimi počitnicami na OŠ Gornji Petrovci, potekala posebna slovesnost. Tamkajšnjim otrokom – šolnikom so namreč na svečan način podelili darila: kolesarske čelade, kresničke, svetlobne trakove, ter nekaj drugih reklamnih artiklov. „Otroke so tako nagradili zaradi sodelovanja v sklopu odmevnega projekta »Vozniki pozor tudi počasi se daleč pride!«, saj so ustvarjali risbice na temo prometa in varnosti v prometu. Med 350 nagrajenimi otroci so izbrali tudi dve najodmevnejši oz. najbolj pristni risbici in ju tudi še posebej nagradili z nahrbtnikom in darili pokrovitelja Zavarovalnice Triglav OE Murska Sobota. Te so nastajale pod mentorstvom Tadeje Bencak, posebni nagradi pa sta prejel Hedvika Kardoš in Nikolaj Kuhar. Samo prireditev v Gornjih Petrovcih je obiskala aktualna miss Slovenija Tadeja Terner, ki je delila tudi svoje slikice in avtograme.
„Našo podelitev in obdaritev pa so podprli tudi Ministrstvo za promet in zveze RS, Svet za preventivo RS, PP Gornji Petrovci s komandirjem Vilijem Trplanom in policistom Karlom Poredošem. Zraven so sodelovali še predstavniki občine Gornji Petrovci, podjetij Špan iz Brezovice pri Ljubljani, Autoemona d.d. -Ljubljana, Garmin Slovenije“, nam je povedal organizator dogodka, svetovno znani monociklist Jože Vöröš, ki je tudi vekratni svetovni rekorder v tem športu, v Sloveniji pa se predvsem prizadeva za izboljšanje prometne varnosti
Z namenom promoviranja projekta se bo Vöröš v letu 2009 podal tudi na kar 2000 km dolgo pot skozi štiri države, in sicer: Belgijo, Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. V letu 2010 namerava z istim ciljem prevoziti kar 15 držav. Končni cilj je human – zbrati želi en milijon €, namenjen vsem tistim otrokom, ki so v prometnih nesrečah izgubili starše. Z vožnjo bo pričel v mesecu aprilu 2009, tokrat pa je projekt predstavil v domačem okolju, na OŠ Gornji Petrovci. Na naših in evropskih cestah se vsako leto zgodi veliko preveč prometnih nesreč s hudimi posledicami. To so žal tudi izgube najdražjih, otroci ostajajo brez staršev, večina nesreč pa se ponavadi zgodi iz nesmiselnih razlogov. Zato je preventiva toliko bolj pomembna. Ideje in sodelovanja številnih institucij in posameznikov pri projektu so veseli tudi v domači občini. Akcijo pa so podprli tudi vsi prisotni na slovesnosti v Gornjih Petrovcih, kjer je kar nekaj gostov tudi pozdravilo prisotne, pripravili pa so tudi krajši kulturni program. Ravnatelj OŠ Gornji Petrovci (slednja zajema vasi: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje, Kukeč in Panovci) Johann Laco se je v imenu šole zahvalil Vöröšu in njegovim sodelavcem ter tudi v nadaljnje podprl sodelovanje na področju prometno – varnostne preventive.
Podobno je večkratni svetovni rekorder Jožef Vöröš s svojimi sodelavci obdaril tudi otroke na OŠ Cankova, ki so prav tako sodelovali v omenjeni akciji.
Kakšna je zgodovina monociklizma?
Monocikel je prevozno sredstvo z enim samim kolesom, ki se tradicionalno uporablja v cirkuških predstavah, od koder nam je večini znan. Sestavljen je iz kolesa, pedal in ogrodja na katerega je pritrjen sedež. Sedeži so različnih velikosti in oblik, ter se razlikujejo od klasičnih sedežev, ki jih poznamo iz sorodnih dvokolesnikov. Nekateri imajo celo pritrjen ročaj na sprednjem delu sedeža, kar omogoča vozniku izvedbo raznih trikov. Ne glede na dejstvo, da se oblika monocikla v preteklem obdobju ni kaj dosti spremenila, proizvajalci nenehno izboljšujejo detajle in razvijajo vedno boljša mono-kolesa. Pretežni del pozornosti v postopku izboljšav namenjajo varnosti in lažji vožnji oz. upravljanju tega vedno bolj popularnega prevoznega sredstva z enim samim kolesom.
Zgodovina monociklizma se je pričela z izumom kolesa v poznem osemnajstem stoletju, ko je James Stanley izumil unikatno kolo imenovano Penny Farthing, ki je imelo veliko prednje in malo zadnje kolo. To vozilo naj bi bilo navdih za izum monocikla. Ena izmed teorij nastanka monocikla izhaja iz priljubljenosti Penny Farthing-a v poznem devetnajstem stoletju - gonilke so bile povezane direktno na sprednjo os, zadnje kolo pa se je dvignilo v zrak in voznik se je rahlo pomaknil naprej. To je po vsej verjetnosti spodbujalo voznike in navdušence, da so preizkušali koliko časa se lahko vozijo z dvignjenim zadnjim kolesom in tako se je rodil monocikel. Ker pa monocikel zahteva precej več spretnosti od voznika, kot vožnja navadnega kolesa (dvokolesa), so mnogi ljudje, ki so jih znali voziti, postali zabavljači.
Čez leta so monociklistični navdušenci navdahnili proizvajalce, da ustvarijo nove proizvode kot so brezsedežni monocikel (»ultimate wheel«), visoki monocikel (žirafa) itd. Z razvojem kvalitete in vzdržnosti monocikla so se med poznimi osemdesetimi leti začeli zanj zanimati tudi ekstremni športniki in nastal je monocikel primeren za vožnjo po gozdnih stezah (»off road«) oz. t.i. MUni. Dandanes monocikel vozi več ljudi kot kadarkoli prej; spremenila pa se je predvsem njegova namenskost, saj se je iz zabavljaške aktivnosti razvil v tekmovalni šport in rekreacijsko vozilo.