Po podatkih Eurostata, ki je izdelal projekcije prebivalstva za obdobje 2008–2060, po konvergenčnem scenariju, se bo Slovenija močno postarala; Več kot polovica prebivalstva bodo upokojenci. Kot so sporočili iz Statističnega urada RS, je Eurostat, statistični urad Evropskih skupnosti, ob koncu marca 2008 izdelal za države članice Evropske unije ter za Norveško in Švico projekcije prebivalstva za obdobje 2008–2060, in sicer po t. i. konvergenčnem scenariju. Kot konvergenčno leto, tj. leto, v katerem bo (teoretično) dosežena največja podobnost razvoja izbranega kazalnika, je bilo upoštevano leto 2150. Projekcije prebivalstva 2008-2060, po konvergenčnem scenariju je Eurostat pripravil po naročilu ECOFIN-a (Svet za gospodarske in finančne zadeve, eno izmed devetih teles Sveta EU, ki ga sestavljajo gospodarski in finančni ministri držav članic EU) kot osnovo za izračun projekcij javnih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva v EU. Izdelek ponuja pogled o možnem prihodnjem razvoju prebivalstva posamezne države članice EU, upoštevajoč družbenoekonomske in kulturne razlike med državami članicami EU; te bodo po predvidevanjih vedno bolj izginjale. Poleg različice, v kateri je upoštevan predviden prihodnji razvoj rodnosti, umrljivosti in selitev, so izdelali tudi različico glede na naravno rast, v kateri pa selitve niso upoštevane.
Število prebivalcev v Evropski uniji se bo po podatkih Eurostatovih projekcij prebivalstva EUROPOP 2008 do leta 2035 povečevalo, po tem letu pa bo upadalo. Konkretni številčni podatki po Eurostatovi projekciji 2008-2060, EUROPOP2008, konvergečni scenarij, se zaradi drugačnega načina izračuna ter nekoliko spremenjenih predpostavk in druge izhodiščne populacije razlikujejo od rezultatov Evrostatove projekcije EUROPOP2004. Pravzaprav pa gre pri obeh projekcijah prebivalstva za Slovenijo za podobno smer razvoja: staranje prebivalstva, tj. povečevanje števila in deleža prebivalcev v starosti nad 65 let, še posebej prebivalcev v starosti nad 80 let, ob hkratnem upadanju števila otrok ter slabšanju razmerja med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom; po omenjenih projekcijah prebivalstva bo skupno število prebivalstva Slovenije že v tretjem desetletju tega stoletja upadalo.
Po tisti različici navedenih projekcij prebivalstva, ki pri izračunu upošteva spremembe v rodnosti, umrljivosti in selivnosti v prihodnosti, se bo število prebivalstva Slovenije do leta 2019 še povečevalo, po tem letu pa bo začelo upadati. Tako se bo število prebivalcev s sedanjih 2,02 milijona povečalo do leta 2019 na skoraj 2,06 milijona, nato pa bo počasi, a vztrajno upadalo in se do leta 2060 znižalo na 1,76 milijona. Tak razvoj bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, skromnega povečevanja rodnosti in razmeroma skromnega selitvenega prirasta. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo za moške povečalo s 74,7 leta v letu 2008 na 83,7 leta v letu 2060, za ženske pa z 81,9 leta v letu 2008 na 88,8 leta v letu 2060. Za rodnost je vse do leta 2060 predviden rahel porast. Vrednost celotne rodnosti se bo od sedanje vrednosti, to je 1,32 otroka na ženski v rodni dobi, povečevala in se do leta 2060 povečala do vrednosti 1,52 otroka na žensko v rodni dobi. Letni selitveni prirast Slovenije iz tujine bo po predvidevanjih do leta 2060 v prvih letih znašal okrog 6.000 oseb letno, nato pa se bo postopno zmanjševal, vendar z različno intenzivnostjo. Tako bo leta 2020 znašal okrog 4.500 oseb, leta 2040 okrog 3.500 oseb in leta 2060 okrog 2.300 oseb letno. Za tako dolgo dobo je še zlasti zelo težko napovedovati vrednosti selitev, še težje pa je to napovedovati z večjo zanesljivostjo (navedene vrednosti so rezultati izračunov uporabljenega modela za navedeni konvergentni scenarij; ta upošteva seveda tudi starostno-spolno sestavo selivcev).
Prihodnja starostna sestava prebivalstva Slovenije se seveda zrcali v zdajšnji. Tako se bo po pričakovanjih močneje povečevalo število prebivalcev v starosti, ko se ljudje upokojujejo, število mladih pa se bo krčilo. Deleža oseb, starih 0-14 let in 15-59 let, se bosta v drugi polovici stoletja po pričakovanjih te projekcije zmanjšala za 1,1 % oz. za 16,7 %, deleža oseb, starih 60 let in več ter 80 let in več, pa se bosta povečala za 17,8 % oz. za 10,6 %.
Kakorkoli že po konvergenčnem scenariju Eurostatove projekcije prebivalstva za Slovenijo, 2008–2060, EUROPOP2008, nas bo najprej nekoliko več, nato pa bistveno manj, in vedno starejši bomo. Leta 2008 nas bo skupaj: 2.022.644, od tega med 0 in 14 let: 280.865 (13,9 %); 15 – 59 let: 1.314.228 (65 %); nad 60 let: 427.551 (21,1 %), nad 80 let: 71.176 (3,5 %); Leta 2010: 2.034.220 ; 281.651 (13,8); 1.305.198 (64,2); 447.371 (22,0); 79.622 (3,9); Leta 2020: 2.058.003; 291.580 (14,2); 1.220.560 (59,3); 546.297 (26,5); 107.047 (5,2); Leta 2030: 2.022.872 – 258.508 (12,8); 1.110.151 (54,9); 654.213 (32,3); 135.110 (6,7); Leta 2040: 1.957.942 – 235.960 (12,1); 1.005.948 (51,4); 716.034 (36,6); 193.333 (9,9); Leta 2050: 1.878.003 – 239.902 (12,8); 898.509 (47,8); 739.592 (39,4); 224.641 (12,0); Leta 2060: 1.778.573 – 227.648 (12,8); 857.263 (48,2); 693.662 (39,0); 246.372 (13,9).