Podobno kot so ribiči in lovci ponosni na svoje trofeje, čeprav eni in drugi pogosto pretiravajo pri hvalisanju, so vrtnarji, sadjarji, vinogradniki, poljedelci in drugi kmetovalci, ponosni nad svojimi pridelki, s čem narava obdari njihov trud in prizadevnost. In med ponosne „kmetovalce“ sodita tudi upokojenca Elizabeta in Jože Kozar s Polic nad Gornjo Radgono, ki se pogosto veselijo lepih pridelkov, s katerimi ju zlasti v normalnih poletjih, ko ni preveč suše ali toče, obdari narava. Tokrat nas je Jože obvestil, da so ju v minulih dnevih razveselile bele jedilne repe, ki so zrasle na njihovem vrtu.

„Ko smo v drugi polovici avgusta pobrali krompir, je žena na isto površino v vrtu »vrgla« seme repe, saj je škoda, da zemljišče počiva celo jesen. In čeprav skoraj vsako leto sejemo tudi repo, ki jo namenjamo za prašičjo krmo, še nikoli nismo imeli takšnih velikih pridelkov. Običajno so to bili pridelki težki koliko kilograma, večinoma še manj, tokrat pa praktično ni bilo pridelka pod dva kilograma teže. Večina jih je bila okoli tri, nekateri pa tudi nad štiri kilograme, najtežja repa pa je merila kar 4.430 gramov“, nam je razlagal Jožek, kot ga imenujejo znanci in prijatelji, ki dodaja, kako se bodo z njihovo repo sladkali domači prašiči, nekaj pa jih bodo zaužili tudi sami, kajti repa je ne le užitna, temveč zelo koristna, tako sveža kot kisla.

Repa pri Kozarjevih sodi med najbolj znane vrste repe, okrogle oblike, z belo lupino in rahlo vijoličasto obarvanim vrhom. Obstajajo pa tudi zelo drugače oblikovane in obarvane repe, ki se po okusu med seboj ne razlikujejo kaj dosti. Sveža ali kisla repa je bogat vir vitamina C in drugih vitaminov, kisla pa naše telo oskrbi še s potrebnimi balastnimi snovmi, beljakovinami in ogljikovimi hidrati. Repa je sicer zelenjava, ki spada med korenovke in ima poreklo v Sredozemlju, uporabljali so jo že Stari Grki in Rimljani, danes pa jo gojijo po vsem svetu. Čeprav sta si po videzu različni, je repa bližnja sorodnica zelja. Repa je znana tudi po antikancoregen, protiviralnem in protibakterijskem delovanju. Sveža repa je nekoliko pekočega okusa in je na voljo vse leto. Uporabna je za solate, juhe, enolončnice in prikuhe.

Imate radi repo? Mogoče kislo še, sveže pa se izogibate v velikem loku, ker se vam zdi njen okus preoster, voden in dolgočasen. A verjemite, če repo pripravite pravilno, boste presenečeni nad njenim polnim okusom. Repa je zelenjava, ki spada med korenovke in je doma v Evropi. Kislo repo najraje kupujemo v hladnih zimskih mesecih, sveži plodovi so najboljši od oktobra do marca, liste pa lahko uporabimo kot svežo spomladansko zelenjavo.

Hranilna vrednost - Repa je bogata z vitaminom C, njeno listje pa ima veliko vitamina A, C in K, folatov, kalcija in luteina. Zaradi tega je priporočljivo, da v prehrano vključimo tudi repine liste. Pri nas običajno uporabljamo le repin plod, Italijani pa s pridom uporabijo tudi repino listje, iz katerega pripravljajo odlične jedi. Pri nas repino listje uporabljajo na idrijsko-cerkljanskem območju, kjer pripravljajo smukavec – zelo gosto zeleno juho. Sveže plodove lahko pripravimo na številne načine. Sveže mlade repice lahko jemo surove tako kot redkvice, saj imajo mlade repice zelo blag in prijeten okus. Mlado celo repo lahko skuhamo v pari ali jo glaziramo, s čimer poudarimo njen sladkasti okus. Ko je starejša, naredimo iz nje pire ali jo uporabimo v juhah in enolončnicah, ki jih postrežemo kot glavno jed. Večje plodove lahko izdolbemo in nadevamo in tako pripravimo prilogo, ki je ne le okusna, ampak tudi zelo privlačnega videza, odlično pa se prilega k divji perutnini, purici in mastnemu mesu. V avstrijskih tirolskih Alpah pozimi repo naribajo, začinijo z remuladno omako in postrežejo kot zimsko solato. Izbor solat iz repe ni skromen, saj jo lahko kombiniramo z različno zelenjavo...