V Sloveniji ima na tisoče ljudi celiakijo, ki pa še ni diagnosticirana. Celiakija je namreč bolezen, ki nastane zaradi preobčutljivosti na gluten in sorodne proteine v pšenici, ječmenu in rži. Oseba s celiakijo lahko trpi zaradi različnih težav, ki se lahko kažejo kot neprestana utrujenost, driska, napenjanje, napihnjenost, bruhanje, bolečine v spodnjem delu trebuha, kronično pomanjkanje železa, izguba teže, neplodnost, ponavljajoči spontani splavi, ponavljajoče razjede v ustni votlini, depresije, strah in še veliko drugih. Sum na bolezen se postavi s preprostim krvnim testom, diagnoza pa se potrdi z biopsijo sluznice tankega črevesa. Po začetku brezglutenske diete vse zdravstvene težave ponavadi izginejo. Žal so tovrstne diete zelo drage, pa tudi pripravljati jedi, predvsem kruh, peciva in podobne reči, brez glutena, ni tako enostavno.
Zato je Slovensko društvo za celiakijo - Podružnica Pomurja, v sodelovanju z Mlinopekovo pekarno iz Gornje Radgone (Stanislav Zadravec), in strokovnimi učitelji Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci (Sebastjan Žitek, Helena Kokol, Alenka Gajšt, Silva Marinkovič), v prostorih omenjene šole, pripravilo tečaj peke brezglutenskega kruha in peciva. Kot nam je povedal predsednik pomurske podružnice Robert Letnar, se člani njihovega društva (v Pomurju jih je 75) ter njihovi svojci, radi udeležujejo tovrstnih tečajev, saj se vedno naučijo nekaj novega ter poglobijo svoja znanja s tega področja, ki je za bolnike s celiakijo izjemnega pomena. Kot pravi predsednik društva, čigavi strokovni vodja je Evelin Puklavec, dr.med., je žalostno, da se mnogi bolniki ne včlanjujejo v društvo, kajti v Pomurju naj bi bilo najmanj 200 bolnic in bolnikov s celiakijo. „Sploh ocenjujemo, da so tečaji pomembni, saj moramo doma pripravljati ustrezno hrano, in če ne poznaš celotnega postopka je vse zaman. Tukaj gre za doživljensko dieto in zato se je nenehno treba učiti“, pravi Letnar, ki dodaja, da je tovrstna hrana vsaj desetkrat dražja od običajne. Za otroke je še nekako poskrbljeno pri sofinanciranju, hudo pa je za odrasle. Sploh pa je hudo za vse, kajti poleg bolezni morajo tudi dražje živeti, pa še brezglutenske izdelke lahko nabavljajo le v večjih trgovskih centrih. Sami bolniki so prej veliko hodili v tujino, predvsem v Avstrijo, kjer so se lahko nabavljali zaloge hrane...
Kaj je pravzaprav celiakija? Gre za kronično bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti za gluten. Gluten je namreč osnovni protein zrnja pšenice, podobne proteine pa najdemo tudi v zrnju ječmena, rži pa tudi ovsa. Gluten povzroča poškodbo sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo tega dela črevesa in motnje v presnovi hrane. Bolniki imajo prebavne motnje, pride do pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padca odpornosti organizma. Z odvzemom vzorca črevesne sluznice (biopsija) lahko pri nezdravljeni celiakiji dokažemo tipične spremembe sluznice tankega črevesa. Resice tankega črevesa izginejo, sluznica postane ploska - atrofična. Z brezglutensko hrano si bolna sluznica tankega črevesa postopoma opomore. Stanje bolnika se postopoma izboljša, bolnik začne pridobivati na teži, krvna slika se normalizira in končno se tudi prizadeta sluznica ne razlikuje več od zdrave. Pri nastanku celiakije igrajo odločilno vlogo dedni faktorji. Pri 10 -15 % vseh bratov in sester, staršev ali otrok bolnikov se lahko dokaže enaka sprememba sluznice tankega črevesa. Tipični simptomi bolezni so: pogoste stolice, ki so obilne, mastne in imajo neprijeten vonj; telesna teža stagnira ali celo pada; velik in napet trebuh; dolge, suhe okončine; bledica kože in vidnih sluznic; bruhanje; slabo razpoloženje; utrujenost; pomanjkanje apetita; zaostajanje v rasti ipd.
Bolezen se običajno razvije pri dojenčkih med 6. in 18. mesecem starosti, vedno nekaj tednov ali mesecev po tem, ko otrok začne uživati žitarice. Pri starejših otrocih in odraslih ti simptomi niso tako izraziti. V ospredju so nespecifične abdominalne bolečine, slabo počutje, nizka rast, deformacije zobovja, osteopenija, osteoporoza, nevrološke motnje, ginekološke motnje, zaprtje, alopecija, slabokrvnost… V zadnjem času bolezen, ki poteka z atipičnimi simptomi, odkrivamo vse pogosteje. Prav tako pa je vedno več bolnikov pri katerih bolezen poteka brez kakršnihkoli simptomov. Edina priznana preiskava, ki dokaže bolezen je biopsija tankega črevesa. Biopsijo opravimo s posebno aspiracijsko kapsulo ali pa endoskopsko. Tako je omogočen natančen mikroskopski pregled sluznice tankega črevesa.
Do sedaj je znana samo ena oblika zdravljenja - to je stroga brezglutenska dieta, ki traja celo življenje. Prehrambeni izdelki iz: pšenice, rži, ječmena in verjetno tudi ovsa, so v dieti brez glutenia prepovedani. To pomeni, da vseh živil iz omenjenih žitaric, kot so: moka, zdrob, kruh, drobtine, keksi, testenine, zakuhe, pecivo, omake in temu podobne jedi, bolniki s celiakijo ne smejo uživati. Pozornost je treba obrniti tudi na sestavo drugih prehrambenih izdelkov, ker ti lahko vsebujejo veziva pšeničnega izvora. Vsa druga živila kot so: koruza, riž, ajda, proso, krompir, zelenjava, sadje, mleko, jajca, meso, ribe so v prehrani bolnikov s celiakijo dovoljena. Kot nadomestilo za pšenično moko obstajajo posebne brezglutenske moke, na voljo pa so tudi brezglutenski kruh, testenine in brezglutenski keksi. Dokler se bolnik s celiakijo prehranjuje z brezglutenskimi živili nima nobenih težav in se smatra, da je zdrav. Zaenkrat pa žal ni nobene možnosti, da bi se celiakija dokončno pozdravila.
„Pri bolnikih s celiakijo je učinkovita terapija brezglutenska prehrana. Če bolnik s hrano ne prejema glutena, se ponovno obnovijo resice tankega črevesa in prevzamejo običajno vlogo. Najmanjše napake v dieti ta uspeh izničijo, zlasti če se nenehno pojavljajo. Pri tem črevesnem obolenju je učinkovita dosledna sprememba prehrane za vse življenje. Po prehodu na brezglutensko prehrano se zdravstveno stanje bolnika s celiakijo zelo hitro izboljša. Brezglutenska dieta nima nikakršnih stranskih učinkov, saj gluten ni življenjsko pomembna hranilna snov. Gluten je sestavni del beljakovin, shranjenih v endospermu določenih vrst žit. Gluten je pri različnih vrstah žit različen. Značilnost glutena ali lepka je, da veže vodo in skrbi za povezanost in elastičnost testa. Nekatere od glutenskih beljakovin se imenujejo prolamini in ti povzročajo poškodbe na sluznici pri ljudeh s celiakijo. Pšenica vsebuje toksični prolamin, imenovan gliadin, rž sekalin, ječmen hordein, oves avenin, prav tako pa vsebuje toksičen prolamin tudi tritikala. Posamezne vrste naštetih žit se razlikujejo po toksičnosti v razmerju z vsebnostjo prolaminov. Tudi koruza, riž in ajda vsebujejo gluten v majhnih količinah, vendar pa ne prolaminov. Zato te vrste niso toksične za bolnike s celiakijo. Bolnik s celiakijo se mora ob nakupu hrane obvezno seznaniti z vsemi sestavinami, navedenimi na embalaži. Brezglutenske proizvode, kot so brezglutenske moke, pecivo in testenine, lahko kupujemo v specializiranih trgovinah, v dietnih oddelkih običajnih trgovin, nekatere izdelke pa prodajajo tudi lekarne. Iz podatkov na embalaži mora biti točno razvidna poimenska sestava proizvoda. Gluten sam se običajno ne uporablja kot dodatek, vsebujejo pa ga razni dodatki v izdelkih (razni zgoščevalci, stabilizatorji, konzervansi). Tudi vrste škroba v izdelkih morajo biti znane. Škrob je lahko različnega izvora, če je pšenični vsebuje gluten, zato ne smemo kupovati proizvoda z navedbo samo »škrob« kot sestavni del, ker ne poznamo izvora tega škroba. Pogosto so podatki o sestavi prehrambnih izdelkov nedoločno opisani in tako je na žalost izbor teh izdelkov za bolnike s celiakijo omejen. Težave lahko nastanejo pri bolnikih s celiakijo tudi ob sočasnem jemanju zdravil za kakšno drugo bolezen. Zdravnika je potrebno seznaniti z dieto, da bo lahko predpisal ustrezno vrsto zdravila. Tudi ob uporabi raznih vitaminskih pripravkov in drugih zdravil brez recepta, ki jih kupite v lekarni, morate biti pozorni na sestavo, oziroma opozorite farmacevta, da bo izbira pravilna. Celiakijo sprejmite kot svoj način življenja. Prehrana brez prepovedanih žit je lahko odlična. Ko se boste navadili, ne bo priprava nič bolj zapletena kot pri jedeh z glutenskimi sestavinami“, sporoča bolnikom Miranda Koren, mag.farm.