Murska Sobota - Za mnoge zgodovinarje in tudi sploh velja trditev, da je dogodek, ki se je v noči na 6. junij 1944, torej pred natanko 70 leti, pripetil med britanskim otočjem in evropsko cenilo, natančneje Francijo, najpomembnejši v pri končanju 2. svetovne vojne, če ne najpomembnejši dogodek v novejši zgodovini sploh. Takrat se je namreč 200 tisoč zavezniških vojakov izkrcalo v Normandiji, in zato dogodek, ki so ga mnogi poimenovali tudi „dan D“ velja za začetek konca vojne. Tako je ta dan oz. dogodek človeštvo odrešil zla in tiranije. In glede na pomen dogodka niti ne preseneča, da bo letos v to čast pripravljajo še posebej odmevno proslavo, katere se bodo udeležili domala vsi najpomembnejši svetovni politiki, še živeči veterani ter množice ljudi z vseh celin, saj ne smemo prezreti, da so takrat bolje kot kadarkoli prej in pozneje, narodi so stopili skupaj, in premagali morilsko ideologijo Hitlerjevega tretjega Rajha.
"Operacija Overlord" se je sicer odvijala že od leta 1943, ko so ZDA začele v Veliko Britanijo dovažati ogromno vojakov in opreme. Velika Britanija je postala dobesedno vojaško taborišče za 3,5 milijona vojakov, mornarjev in letalcev. Na spopad je čakalo tudi 1200 bojnih ladij, 1600 transportnih ladij, 4000 jurišnih čolnov in več kot 11.000 letal. Britanci, Američani, Kanadčani, Avstralci, Novozelandci, Francozi, Belgijci, Norvežani, Poljaki, Čehi, Nizozemci in mnogi drugi so čakali na izpolnitev iste naloge: osvoboditev Evrope izpod okovov Hitlerjeve okupacije. Ameriški general Dwighta Eisenhowerja je v svojem nagovoru vojakom, v noči na 6. junij 1944, med drugimi dejal: „Oči sveta so uprte v vas..., ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago“. To se je potem tudi zgodilo, a so žrtve bile zelo visoke. In v spomin na njih bo na proslavo odpotovalo veliko Slovencev, med njimi pa tudi 22 članov Jeep klubov iz Ljubljane in Murske Sobote, torej lastnikov in ljubiteljev stare tehnike, predvsem starodobnih ameriških jeepov, ki so jih uporabljali med 2. svetovno vojno.
Kot nam je povedal dr. Aleksander Jevšek iz Jeep kluba-Veteran iz Murske Sobote (mimogrede je upokojeni policijski starešina pred kratkim doktoriral in je postal najmlajši pomurski akademik op.p.), je to za vse njihove člane poseben dogodek in na pot se jih odpravlja sedem (s štirimi vozili) iz murskosoboškega in 15 (s sedmimi vozili) iz ljubljanskega kluba. Tako jih bo med Parizom in Normandijo skupno 22 z enajstimi starodobnimi vozili. Slednje so že naložili na tovornjake in so jih že v soboto, 31.maja dočakali na pariškem letališču Charles de Gaulle, kamor so prileteli z Brnika. „Najprej se bomo malo popeljali po Parizu in si ogledali osrednje znamenitosti francoske prestolnice, nato pa nas čaka še 260 - kilometrska vožnja do Normandije. Vse je natančno organizirano in zato ne pričakujemo nobenih težav ali zapletov. Po končani proslavi, osrednji del je v petek, 6. junija, se bomo po desetih dneh bivanja v Franciji, 10. junija po enakem sistemu, mi z letalom, naša vozila s tovornjakom, vrnili v Slovenijo“, je še povedal dr. Jevšek, ki je dodal, da so se iz murskosoboškega kluba v Francijo, ob njem odpravili še: predsednik kluba Štefan Jančarič, Geza Džuban, Tanja Džuban, Zvonko Nagy, Franc Knaus in Matija Kuzma.
Spomnimo; V noči na 6. junij leta 1944 se je na obali Normandije z izkrcanjem več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in preostalih zavezniških vojakov začel najdaljši dan v drugi svetovni vojni. V prvem valu je za svobodo na obali Normandije svoje življenje žrtvovalo najmanj 4.400 vojakov, več kot 9.000 pa je bilo ranjenih ali pogrešanih. Kljub temu je večina vojakov v eni največjih morij v 2. svetovni vojni le zdržala in tako začrtala pot k zmagi. S to operacijo so odprli tretjo oz. zahodno fronto, nekaj dni pozneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, vsi pa so se združili v enem cilju, doseči Berlin. Nemčija, ki jo je takrat na vzhodu ogrožala Sovjetska zveza, na zahodu pa so ji za ovratnik dihale zavezniške sile, je kapitulirala 11 mesecev pozneje, ko so 2. maja 1945 na vrh rajhstaga zavezniki izobesili svojo zastavo, Adolf Hitler se je v svojem bunkerju ustrelil tri dni pred tem, že 30. aprila.
Operacija izkrcanja v Normandiji, imenovana tudi operacija Overlord, je bila največja in najzahtevnejša zavezniška vojaška operacija med drugo svetovno vojno, ki je vključevala izkrcanje vojakov, letalski desant, letalske napade in diverzantske akcije v zaledju. Operacijo so načrtovali več kot leto dni, začeti pa bi se morala 5. junija, saj naj bi bil to dan, ki bi združeval mirno morje, polno luno in oseko. A jo je vreme zaveznikom močno zagodlo, tako da je general Dwight Eisenhower, ki je bil na čelu zavezniške vojske, operacijo prestavil na naslednji dan. Izkrcanje se je s prvim sunkom začelo v francoskem mestu Caen, pri tem pa je sodelovalo skoraj 200.000 vojakov, ki so do obale prišli na 6.000 ladjah, iz zraka pa jim je pomagalo 10.000 letal. Zagrizeni boji za Caen so, čeprav je bilo njegovo zavzetje načrtovano za prvi dan, trajali do 18. julija. Prvi val vojakov je na obalah Juno, Sword, Gold, Omaha in Utah postavil mostišča, ki jih je zavezniškim vojakom uspelo obraniti pred nemškimi napadi. Največ izgub je imela zavezniška vojska na plaži Omaha, kjer so se mostišča in bombardiranje Nemcev izkazali za neučinkovite.
Mostišča so omogočila, da se je v enem tednu izkrcalo toliko vojakov, vozil in tankov, da jim nemški vojaki niso bili več kos. Zavezniške sile sicer niso dosegle vseh zastavljenih ciljev, a so v Normandijo zagrizli tako daleč, da jih Nemci od tam niso več pregnali. Nemška letala zaradi zavezniške premoči v zraku skorajda niso poletela, mornarica pa je bila premagana povsod, kjer se je vpletla v operacijo. Po preboju ameriških vojakov na zahodu se je večina enot usmerila proti Parizu. Nemški poskusi, da bi jih ustavili, tudi pozneje niso uspeli, čeprav so pri tem uporabili skrivno orožje, rakete V-1 (Vergeltungswaffe - maščevalno orožje) in V-2. Nemška vojska je bila tako prisiljena k umiku, na jugu pa je zaveznikom uspelo izvesti še eno uspešno izkrcanje. Ameriškim in francoskim enotam se je pridružilo še odporniško gibanje v Franciji pod vodstvom generala De Gaulla, ti pa so počasi prodirali proti severu. V Parizu je odporniško gibanje izvedlo vstajo, nemški vojaki pa niso izpolnili Hitlerjevega ukaza o branitvi mesta oz. njegovem uničenju. Operacija Overlord se je končala 25. avgusta 1944 z osvoboditvijo Pariza.
Do danes je operacija Overlord največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva, saj je v invaziji sodelovalo skoraj tri milijone ameriških, britanskih in kanadskih vojakov, ki so iz Velike Britanije prečkali Rokavski preliv in napadli okupirano Francijo. Izkrcanje v Normandiji predstavlja tudi enega od ključnih trenutkov v vojni, saj je pomenilo odprtje novega bojišča, s pomočjo katerega so se Nemci znašli med dvema ognjema. Nemci so morali svoje sile razdeliti, kar pa je Sovjetski zvezi omogočilo, da so prodrli v srce Nemčije, premagali Hitlerjev rajh in končali morijo druge svetovne vojne. V akciji izkrcavanja in nadaljnjih bojev, je med drugimi umrlo 9387 ameriških vojakov. Njihova trupla ležijo na ameriškem vojaškem pokopališču Colleville-sur-Mer z razgledom na obalo Omaha, na kateri so se pred 70 leti izkrcali pod točo nemških krogel. Pokopališče je Francija predala v trajno last ZDA.