Čeprav po nekaterih delih države niso redki otroci, ki vsaj v živo niso nikoli "srečali" ali videli štorkljo, oz. štrk, kot "prinašalki otrok" pravijo v Prekmurju, je na skrajnjem severovzhodu države omenjeni ptič z dolgim kljunom in visokimi nogami, postal praktično domača žival. Pogosto se namreč zgodi, da kakšna štorklja, zaradi poškodbe ali česa drugega, ostane na območju Prekmurja ali Prlekije tudi čez zimo, čeprav je znano, da zaradi zime štrki jeseni odletijo na jug, že marca pa s svojim prihodom napovejo pomlad. Na njihovo srečo v zadnjih letih niti ni pretirano mrzlih zim in tudi "zimsko življenje" v Pomurju ni pretirano naporno. To pa še posebej ne, če domačini pri tem preživetju pomagajo s prehrano in kakšnim zavetjem, kot je to pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah, kjer na dvorišču lahko skozi vidimo vsaj kakšen par štorkelj.
Prekmurci in Prleki so namreč navajeni, da se pri Nabergojevih živalim dobro godi in predvsem poškodovane živali jim nenehno prinašajo. Pri Nabregojevih jih potem hranijo, zdravijo in negujejo, ko pa so spet sposobne odleteti ali oditi, jih spustijo v naravo. Toda dejstvo, da se omenjenim živalim pri omenjeni veterinarski družini godi dobro povzroči, da jih živali, med katerimi tudi štorklje ne želijo zapustiti. Tako lahko mimoidoči, med katerimi je največ turistov iz sosednjega turističnega kompleksa Terme 3000, občudujejo marsikatero žival tudi v tem zimskem času. Nekako posebej zanimive so ravno štorklje, ki čez dan ponosno sprehajajo po dvorišču, zvečer pa prenočijo v posebnem zavetju, kjer jih čaka tudi hrana. Trenutno je pri Nabergojevih kar šest štorkelj, od česa štiri bele in dve črni, kar je večja redkost. Ravno Nabergojevi nenehno opozarjajo, da je potrebno vsem živalim pomagati in jim nuditi zatočišče. Tako kot vsem drugim živalim, ki so pri njih, pa se tudi štorkljam, ki pri njih čakajo prihod tople pomladi, godi samo lepo…
Sicer pa, štorklje pri Nabergojevih v Moravskih Toplicah niti niso edine, ki so se odločile letošnjo zimo preživeti na Panonski nižini. Po nam dostopnih podatkih sta namreč v Pomurju najmanj še dve dolgonogi in dolgokljuni ptici, in sicer po ena v Mostju pri Lendavi ter v Lutvercih v Apaški dolini.
Pomembno je sožitje dolgonogih ptic in ljudi
Prav v začetku letošnjega avgusta so predstavniki iz devetih evropskih držav, v Veliki Polani, govorili o ohranjanju močvirnih krajev, življenjskega prostora štorkelj. Predvsem so se ukvarjali s temo, kako obvarovati štorklje, da ne bi zaradi velikih klimatskih sprememb in nezadržne industrializacije izginile z območja Evrope, saj je močvirnih krajev, ki so življenjski prostor dolgonogih ptic, čedalje manj. To je bila ena od tem četrte konference Združenja evropskih vasi s štorkljami, na kateri je sodelovalo skoraj 40 predstavnikov iz devetih držav, iz vasi, v katerih so se ohranile štorklje zaradi skrbi njihovih prebivalcev za ohranitev naravnega okolja. Dolgonoge ptice jim pozornost vračajo s tem, da se spomladi vedno znova vračajo v svoja gnezdišča in pripomorejo k razvoju sonaravnega turizma in kmetijstva. Udeleženci so med razpravo večkrat poudarili pomen sožitja med ljudmi in štorkljami v krajih, v katerih imajo gnezdišča. Štorklje so privlačne za turiste in s svojo navzočnostjo pripomorejo k razvoju turizma, pomembne so tudi za ohranjanje kmetijstva in pridelavo čim bolj zdrave hrane. Župan Velike Polane Damjan Jaklin je omenil trajnostni razvoj občine. Ákos Gaborik iz Madžarske je govoril o štorkljah in naravnem parku Donava-Drava, Goran Gugić iz Hrvaške pa o skrbi za štorklje v naravnem parku na Lonjskem polju. Poljak dr. Leszek Jezak je predstavil muzej bele štorklje v Klopotu, Franziska Aricci gnezdišča štorkelj v Turčiji. Članice združenja se povezujejo tudi na drugih področjih, predvsem kulturnem in športnem. Tako sta se pred leti povezali Velika Polana in hrvaški Čigoj, danes pa bo občina Velika Polana podpisala listino o sodelovanju z madžarsko vasjo Nagybajom. Madžari bodo tudi gostitelji pete konference Združenje evropskih vasi s štorkljami.
Članice združenja evropskih vasi s štorkljami so: Čigoj (Hrvaška), Nagybajom (Madžarska), Malparta De Careres (Španija), Rühstadt ( Nemčija), Adrid (Romunija), Belozem (Bolgarija), Tykozim (Poljska), Marchegg ( Avstrija) in Velika Polana (Slovenija).