SPOMINASKO OBELEŽJE TUDI V KONJIŠČU!
- 19.06.2009
Ob bližajočem se Dnevu državnosti, so policijsko veteransko društvo „Sever“ Pomurja, pododbor Gornja Radgona, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona in občina Apače, pripravili svoj že ...
S pohodom in odkritjem spominskega so se spomnili bojev za osamosvojitev
Ob bližajočem se Dnevu državnosti, so policijsko veteransko društvo „Sever“ Pomurja, pododbor Gornja Radgona, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona in občina Apače, pripravili svoj že 19. Pohod po poteh bojev pomurske policije in odkritje spominskega obeležja posvečenega dogodkom osamosvojitvene vojne v Zgornjem Konjišču v Apaški dolini. Vse skupaj se je začelo v dopoldanskem času pri kolesarko - pohodniškem mostu čez reko Muro pri Črncih. In po dobrih šest kilometrov lepe hoje po sencah stoletnih dreves, neposredno ob reki Muri, je nekaj nad 100 pohodnikov (članov obeh veteranskih združenj, predstavnikov NOB, lokalnih skupnosti, občanov ipd.) prispelo do nekdanje stražnice v Zg. Konjišču, kjer so apaški župan dr. Darko Anželj, predsednik PVD Sever, pododbor Radgona Marjan Misja, predsednik OZ VVS Jožef Makovec in Franc Pižmoht, podžupan Apač ter avtor pomnika, odkrili spominsko obeležje v spomin na dogodke v času osamosvojitvene vojne.
V kulturnem programu so sodelovali glasbeniki kvarteta Orkestra slovenske policije in apaški tamburaši, prisotne pa sta pozdravila direktor PU Murska Sobota, Drago Ribaš, ter dr. Darko Anželj – župan občine Apače, med vojno načelnik UNZ Murska Sobota in vodja operativne skupine, ter član Združenja Sever. Dr. Anželj je uvodoma nekoliko predstavil prav Združenje Sever, in sicer prostovoljno, nepolitično in domoljubno združenje policijskih veteranov, čigavi člani so kot pripadniki organov za notranje zadeve RS ali kot prostovoljci sodelovali z organi za notranje zadeve pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so s svojimi aktivnostmi sodelovali v vojni za osamosvojitev RS. Združenje Sever je bilo ustanovljeno leta 1994 kot društvo, ki pokriva območje cele države in vključujejo preko 6500 članov. Eden pomembnejših namenov in nalog združenja je seznanjati javnost z vlogo in aktivnostmi članov policijskih veteranskih društev Sever med demokratičnimi procesi v Sloveniji in aktivnostmi v vojni za osamosvojitev Slovenije. Pomembno je poudariti, da je spominski dan združenja 1. december, kot spomin na leto 1989, ko so takratni organi za notranje zadeve z akcijo imenovano Sever, po kateri ima združenje ime, preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zaščitili demokratične procese v Sloveniji, ki so nato omogočili demokratične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države Slovenije.
Spomnil se je Anželj tudi leta 1990, ko je kot 27 – letni univ. dipl. pravnik prevzel vodenje takratne UNZ (PU) Murska Sobota, ki je štela nekaj manj kot 600 zaposlenih. „To so bili časi konflikta med republiškim političnim vodstvom in jugoslovanskimi oblastmi. Policija je imela pomembne naloge, saj se je pripravljala osamosvojitev države Slovenije in zato smo morali izvesti potrebne priprave za zaščito procesov osamosvajanja. Ključnega pomena so bile dobre informacije, ki so jih pridobivali naši policisti oziroma takratni miličniki. Tudi na našem območju je živelo veliko pripadnikov Jugoslovanske vojske, takratne federativno vodene carine in posameznikov, ki so se trudili spodkopavati prizadevanja slovenske oblasti za osamosvojitev Slovenije. V letu 1991 so se razmere še samo zaostrovale, prihajalo je do odkritih groženj s strani jugoslovanskih oblasti in Jugoslovanske armade tudi nam pripadnikom slovenske policije. Ustrahovanje jim seveda ni uspelo. V dobro načrtovanih akcijah smo celo uspevali povrniti velik del orožja, ki ga je JA zasegla teritorialni obrambi“, je dejal dr.Anželj.
Po znanih Pekrskih dogodkih je postalo popolnoma jasno, da se bo konflikt z JA stopnjeval in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo izbruhnili tudi oboroženi spopadi. „Spominjam se besed prvega predsednika RS, Milana Kučana, ki je tistega zgodovinskega večera ob razglasitvi samostojnosti na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani svoj govor zaključil z stavkom: »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan«. Naslednji dnevi so žal bili dnevi okupacije Slovenije s strani JA in dnevi okupacije Pomurja. To so bili tudi moji najtežji dnevi v življenju. Potrebno je bilo zaščititi mlado slovensko državo, istočasno pa delovanje pomurske policije organizirati tako, da bi pri izvrševanju te naloge bilo čim manj žrtev in poškodovanih, tako med policisti kot tudi med prebivalci. Skupaj s sodelavci, ob sodelovanju s pripadniki TO in ob izjemnem pogumu civilistov, smo vodili obrambo Pomurja. Bilo je veliko aktivnosti, od številnih postavljenih barikad, varovanju mejnih prehodov, blokadi vojaških objektov, neposrednih spopadih na številnih območjih Pomurja. V nas je preveval neverjeten pogum, takrat nismo razmišljali o morebitnih posledicah, naša skrb je bila usmerjena v obrambo Slovenskega ozemlja. V Pomurju so potekali številni oboroženi spopadi, bile so tudi človeške žrtve“, je poudaril Anželj.
Za območje UE Gornja Radgona je najpomembnejša naloga policije in teritorialne obrambe bila obvladati tankovsko kolono pod poveljstvom oficirja JA Berislava Popova. „Spopadi so bili srditi in tudi gmotne posledice so bile hude. Poleg te naloge pa so policisti in pripadniki TO obkolili tudi vojašnico v Gornji Radgoni in tudi karavlo tukaj v Zgornjem Konjišču. Le uspešnemu pogajanju in že doseženim uspehom v dotedanjih spopadih gre zahvala, da se je vodstvo karavle s poveljnikom tudi predalo. Prvi dnevi naše državnosti so bili težki. Soočeni smo bili z agresijo takrat veliko bolje oborožene JA, vendar smo mi imeli veliko srce in neustavljivo željo obraniti mlado demokracijo. V tistih trenutkih so bili na preizkušnji naša volja, odločnost in naš pogum. Enotnost slovenskega naroda je bila izredno visoka, saj je proces osamosvajanja podpirala velika večina Slovencev. V tistem času nam ni bilo nič prihranjeno in nič nam ni bilo podarjeno. Lastno državo smo si morali z orožjem ubraniti sami. Nismo razmišljali, kaj bo če nas jugoslovanska vojska premaga saj smo verjeli v našo pravično zmago“, je zaključil dr. Anželj. ZGORNJE KONJIŠČE 25.6.1991 – 13.6.2009 Po odkritju spominskega obeležja pri nekdanji stražnici v Zg. Konjišču, se je kakšnih 200 pohodnikov in drugih obiskovalcev dogodka, zbralo na družabnem srečanju ob bližnjem turistično – rekreacijskem centru. V prijetnem klepetu in izmenjavi izkušnje ter obujanju spominov smo med drugim slišali, kako je potekala predaja omenjene stražnice. Zgodb, ki živijo med udeležencih dogodkov v času osamosvojitvene vojne je več. Kot rdeča nitka pa se vije opis v zapisanih raznih virih, katere osrednja je knjiga „Čas odločitve“, ki jo je pripravilo in izdalo kot Zbornik OZ VVS Lenart in pa zapis dogodka v arhivu Postaje milice Gornja Radgona: Vojaki stražnice Konjišče so se po pogajanjih predali 2.7.1991 v popoldanskem času. Predali so tudi vso orožje in opremo, zaradi razsodnosti in pravilnega pristopa ni bilo žrtev in materialne škode. V dnevih zaostrovanja situacije v Jugoslavija se je moštvo stražnice, ki ji je poveljeval »zastavnik« okrepila s tečajniki Jugoslovanske armade enot iz Maribora pod vodstvom nekega podporočnika. Kljub prisotnosti časnika, je odločitve sprejemal poveljnik stražnice, kar je bilo zelo pomembno. Skupaj je bilo v stražnici 45 vojakov, imeli pa so na razpolago tudi težko oborožitev, ki je bila pripravljena na delovanje in postavljena na položajih z vojaki.
Dogajanja na območju stražnice je spremljala Postaja milice Gornja Radgona in miličniki na Mejnem prehodu Trate. „Dne 2/7-1991 je vodstvo postaje milice Gornja Radgona, ob soglasju operativne skupine UNZ Murska Sobota sprejelo odločitev, da komandir Postaje milice izvede pogajanja o predaji v stražnico, za njim pa se v to območje premakne skupina Posebne enote milice UNZ Murska Sobota. Približno istočasno je enota TO Lenart dobila nalogo, da zavzame stražnico, vendar obojestranske obveščenosti in koordinacije aktivnosti žal ni bilo. V popoldanskem času sta pogajalec milice komandir PM Gornja Radgona in poveljnik TO Lenart z obema starešinama na stražnici Zg. Konjišče dosegla dogovor o predaji vseh pripadnikov JLA ter celotne oborožitve in opreme. Zaradi izbruha oboroženega spopada v mestu Gornja Radgona, ob koncu pogajanj v Konjišču, je celoten postopek prevzema moštva in opreme opravila enota TO Lenart, saj je Posebna enota milice opravila nujni premik zaradi izvajanja nalog ob obrambi prebivalcev in mesta Gornja Radgona“, nam je razložil takratni komandi PM Gornja Radgona Stanko Sakovič.
V kulturnem programu so sodelovali glasbeniki kvarteta Orkestra slovenske policije in apaški tamburaši, prisotne pa sta pozdravila direktor PU Murska Sobota, Drago Ribaš, ter dr. Darko Anželj – župan občine Apače, med vojno načelnik UNZ Murska Sobota in vodja operativne skupine, ter član Združenja Sever. Dr. Anželj je uvodoma nekoliko predstavil prav Združenje Sever, in sicer prostovoljno, nepolitično in domoljubno združenje policijskih veteranov, čigavi člani so kot pripadniki organov za notranje zadeve RS ali kot prostovoljci sodelovali z organi za notranje zadeve pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so s svojimi aktivnostmi sodelovali v vojni za osamosvojitev RS. Združenje Sever je bilo ustanovljeno leta 1994 kot društvo, ki pokriva območje cele države in vključujejo preko 6500 članov. Eden pomembnejših namenov in nalog združenja je seznanjati javnost z vlogo in aktivnostmi članov policijskih veteranskih društev Sever med demokratičnimi procesi v Sloveniji in aktivnostmi v vojni za osamosvojitev Slovenije. Pomembno je poudariti, da je spominski dan združenja 1. december, kot spomin na leto 1989, ko so takratni organi za notranje zadeve z akcijo imenovano Sever, po kateri ima združenje ime, preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zaščitili demokratične procese v Sloveniji, ki so nato omogočili demokratične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države Slovenije.
Spomnil se je Anželj tudi leta 1990, ko je kot 27 – letni univ. dipl. pravnik prevzel vodenje takratne UNZ (PU) Murska Sobota, ki je štela nekaj manj kot 600 zaposlenih. „To so bili časi konflikta med republiškim političnim vodstvom in jugoslovanskimi oblastmi. Policija je imela pomembne naloge, saj se je pripravljala osamosvojitev države Slovenije in zato smo morali izvesti potrebne priprave za zaščito procesov osamosvajanja. Ključnega pomena so bile dobre informacije, ki so jih pridobivali naši policisti oziroma takratni miličniki. Tudi na našem območju je živelo veliko pripadnikov Jugoslovanske vojske, takratne federativno vodene carine in posameznikov, ki so se trudili spodkopavati prizadevanja slovenske oblasti za osamosvojitev Slovenije. V letu 1991 so se razmere še samo zaostrovale, prihajalo je do odkritih groženj s strani jugoslovanskih oblasti in Jugoslovanske armade tudi nam pripadnikom slovenske policije. Ustrahovanje jim seveda ni uspelo. V dobro načrtovanih akcijah smo celo uspevali povrniti velik del orožja, ki ga je JA zasegla teritorialni obrambi“, je dejal dr.Anželj.
Po znanih Pekrskih dogodkih je postalo popolnoma jasno, da se bo konflikt z JA stopnjeval in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo izbruhnili tudi oboroženi spopadi. „Spominjam se besed prvega predsednika RS, Milana Kučana, ki je tistega zgodovinskega večera ob razglasitvi samostojnosti na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani svoj govor zaključil z stavkom: »Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan«. Naslednji dnevi so žal bili dnevi okupacije Slovenije s strani JA in dnevi okupacije Pomurja. To so bili tudi moji najtežji dnevi v življenju. Potrebno je bilo zaščititi mlado slovensko državo, istočasno pa delovanje pomurske policije organizirati tako, da bi pri izvrševanju te naloge bilo čim manj žrtev in poškodovanih, tako med policisti kot tudi med prebivalci. Skupaj s sodelavci, ob sodelovanju s pripadniki TO in ob izjemnem pogumu civilistov, smo vodili obrambo Pomurja. Bilo je veliko aktivnosti, od številnih postavljenih barikad, varovanju mejnih prehodov, blokadi vojaških objektov, neposrednih spopadih na številnih območjih Pomurja. V nas je preveval neverjeten pogum, takrat nismo razmišljali o morebitnih posledicah, naša skrb je bila usmerjena v obrambo Slovenskega ozemlja. V Pomurju so potekali številni oboroženi spopadi, bile so tudi človeške žrtve“, je poudaril Anželj.
Za območje UE Gornja Radgona je najpomembnejša naloga policije in teritorialne obrambe bila obvladati tankovsko kolono pod poveljstvom oficirja JA Berislava Popova. „Spopadi so bili srditi in tudi gmotne posledice so bile hude. Poleg te naloge pa so policisti in pripadniki TO obkolili tudi vojašnico v Gornji Radgoni in tudi karavlo tukaj v Zgornjem Konjišču. Le uspešnemu pogajanju in že doseženim uspehom v dotedanjih spopadih gre zahvala, da se je vodstvo karavle s poveljnikom tudi predalo. Prvi dnevi naše državnosti so bili težki. Soočeni smo bili z agresijo takrat veliko bolje oborožene JA, vendar smo mi imeli veliko srce in neustavljivo željo obraniti mlado demokracijo. V tistih trenutkih so bili na preizkušnji naša volja, odločnost in naš pogum. Enotnost slovenskega naroda je bila izredno visoka, saj je proces osamosvajanja podpirala velika večina Slovencev. V tistem času nam ni bilo nič prihranjeno in nič nam ni bilo podarjeno. Lastno državo smo si morali z orožjem ubraniti sami. Nismo razmišljali, kaj bo če nas jugoslovanska vojska premaga saj smo verjeli v našo pravično zmago“, je zaključil dr. Anželj. ZGORNJE KONJIŠČE 25.6.1991 – 13.6.2009 Po odkritju spominskega obeležja pri nekdanji stražnici v Zg. Konjišču, se je kakšnih 200 pohodnikov in drugih obiskovalcev dogodka, zbralo na družabnem srečanju ob bližnjem turistično – rekreacijskem centru. V prijetnem klepetu in izmenjavi izkušnje ter obujanju spominov smo med drugim slišali, kako je potekala predaja omenjene stražnice. Zgodb, ki živijo med udeležencih dogodkov v času osamosvojitvene vojne je več. Kot rdeča nitka pa se vije opis v zapisanih raznih virih, katere osrednja je knjiga „Čas odločitve“, ki jo je pripravilo in izdalo kot Zbornik OZ VVS Lenart in pa zapis dogodka v arhivu Postaje milice Gornja Radgona: Vojaki stražnice Konjišče so se po pogajanjih predali 2.7.1991 v popoldanskem času. Predali so tudi vso orožje in opremo, zaradi razsodnosti in pravilnega pristopa ni bilo žrtev in materialne škode. V dnevih zaostrovanja situacije v Jugoslavija se je moštvo stražnice, ki ji je poveljeval »zastavnik« okrepila s tečajniki Jugoslovanske armade enot iz Maribora pod vodstvom nekega podporočnika. Kljub prisotnosti časnika, je odločitve sprejemal poveljnik stražnice, kar je bilo zelo pomembno. Skupaj je bilo v stražnici 45 vojakov, imeli pa so na razpolago tudi težko oborožitev, ki je bila pripravljena na delovanje in postavljena na položajih z vojaki.
Dogajanja na območju stražnice je spremljala Postaja milice Gornja Radgona in miličniki na Mejnem prehodu Trate. „Dne 2/7-1991 je vodstvo postaje milice Gornja Radgona, ob soglasju operativne skupine UNZ Murska Sobota sprejelo odločitev, da komandir Postaje milice izvede pogajanja o predaji v stražnico, za njim pa se v to območje premakne skupina Posebne enote milice UNZ Murska Sobota. Približno istočasno je enota TO Lenart dobila nalogo, da zavzame stražnico, vendar obojestranske obveščenosti in koordinacije aktivnosti žal ni bilo. V popoldanskem času sta pogajalec milice komandir PM Gornja Radgona in poveljnik TO Lenart z obema starešinama na stražnici Zg. Konjišče dosegla dogovor o predaji vseh pripadnikov JLA ter celotne oborožitve in opreme. Zaradi izbruha oboroženega spopada v mestu Gornja Radgona, ob koncu pogajanj v Konjišču, je celoten postopek prevzema moštva in opreme opravila enota TO Lenart, saj je Posebna enota milice opravila nujni premik zaradi izvajanja nalog ob obrambi prebivalcev in mesta Gornja Radgona“, nam je razložil takratni komandi PM Gornja Radgona Stanko Sakovič.
Zadnje novice
