Podobno kot pred leti oljna ogrščica, ter pred tem mnoge druge poljščine, je sedaj pomurske ravnice obdala modro-vijolična barva maka. Največja slovenska pridelovalka hrane, Skupina Panvita je namreč v nekaterih prekmurskih krajih, zlasti v Ižakovcih in tudi na Goričkem, poskrbela za še eno zanimivo atrakcijo, ki zna biti tudi zelo donosna. Na dobrih 18 hektarjih so namreč pomurski poljedelci zasejali modri mak, ki je v teh konec majskih dneh zacvetel v polni meri, in tako zbudil pozornost mimoidočih. Poleg Ižakovcih, si je cvetoči modro-vijolični mak, v teh dneh mogoče ogledati še v bližini „Marofa“ v Mačkovih, kjer so ga zasejali na dobrih štirih hektarjih. Za pridelavo maka, v tako veliki meri, so se v Panviti letos odločili prvič, je pa namenjen izključno za zrnje za makove potice, tako da se tistim, ki morebiti pričakujejo kakšen opij, zaman cedijo sline.
Kot pravijo v Skupini Panvita, modri mak ne vsebuje opiatov, in v primeru spomladanske setve je cvet modro-vijolične barve, v primeru jesenske setve pa je cvet bele barve. Nova poljedelska kultura, ki se ji bosta kmalu pridružila tudi lan in konoplja, je prava atrakcija za mimoidoče. „To je čudovito za videti. Ker rada fotografiram sem naredila nekaj prekrasnih fotk, katere sem dala tudi na facebox. Sedaj pa me mnogi sprašujejo v kateri državi sem bila, da sem naredila takšne fotke. Jaz pa sem vesela, da je to pri nas“, nam pove ljubiteljica narave Zdenka Veršič iz Ljutomera.
Sicer pa, izmed dejavnosti Skupine Panvita (poljedelstvo, povrtninarstvo, vinogradništvo, kmetijska trgovina, reja prašičev, perutninarstvo, veterinarstvo, proizvodnja krme, energetika, meso in mesni izdelki) pripada eno posebnih mest prav poljedelstvu, ki je primarna dejavnost in zibelka razvoja celotne Skupine. Z najsodobnejšo opremo obdelujejo več kot 3.500 ha kmetijskih površin za proizvodnjo osnovnih kultur: pšenice (za prehrano ljudi, krmo ali seme), oljne ogrščice (za trg), koruze za zrnje (za krmo ali seme), ječmena (za krmo ali za seme). Dejavnost poljedelstva je vključena v sistem integrirane pridelave poljščin, ki določa uravnoteženo porabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu (ETO-EU), katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novih dejavnosti.
Obstoječe poljedelske kulture bodo postopno prestrukturirali v tržno stabilnejše poljedelske kulture (pšenica - krma, koruza - silaža, oljna ogrščica, koruza – zrnje, ječmen), ki bodo v pomembnem deležu namenjene porabi v bioenergetiki. S prestrukturiranjem poljedelskih kultur želijo namreč doseči višjo dodano vrednost, npr. z gojenjem maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. Intenzivno bodo širili obseg lastnih obdelovalnih površin. Eden naših osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni dejavnosti Skupine Panvita pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za živali, saj je ta predpogoj za proizvodnjo kakovostnih živil.